Angela Merkel na robu živčnega zloma

Seveda zgornji naslov nima veliko skupnega s kultnim filmom Pedra Almodovarja “Ženske na robu živčnega zloma” (1988). Za razliko od zafrustriranih in histeričnih Almodovarjevih likov žensk, se zdi nemška kanclerka Angela Merkel trdna kot železna lady in popolnoma v oblasti same sebe. Toda glede na izzive, s katerimi se sooča Merklova, lahko ta vtis trdnosti tudi vara. *

Nadaljujte z branjem

Proti fiskalnemu pravilu v ustavi

Igor Masten

Bil sem član strokovne skupine Ustavne komisije, ki je predlagala spremembo 148. člena ustave z vnesom fiskalnega pravila. Danes sem proti vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Proti sem tudi, da bi se fiskalno pravilo vnašalo v zakon. V bistvu sem proti, da bi pri nas karkoli naredili v zvezi s fiskalnim pravilom. * Nadaljujte z branjem

Efekt Maše Kociper

Resnično ne bi rad delal reklame za poslanko s tem imenom, ker si je načeloma zaradi svojih intelektualnih (ne)sposobnosti ne zasluži. Toda omenjena poslanka je, kot sem zabeležil že v mojem komentarju o talibanskem ravnanju poslancev PS in SD glede formalnega zapisa fiskalnega pravila, povsem nehote in po pomoti brilijantno zajela bistvo učinka politične diskusije na realno ekonomsko situacijo. Nadaljujte z branjem

Milijarde v rokah neukih poslancev ali koliko nas bo stala sanacija bank

Problematika slabih bančnih kreditov ter posledičnega kreditnega krča in vpliva na počasno okrevanje gospodarstva se v Sloveniji vleče že četrto leto. Natanko tri leta in pol je, odkar smo s kolegoma Mastenom in Polancem v tem časopisu objavili poziv politiki naj se nemudoma loti reševanja problema slabih kreditov prek t.i. slabe banke. O sposobnostih vlade, ki je vodila Slovenijo v prejšnjem mandatu, pove vse dejstvo, da se sanacije bank ne samo ni želela lotiti, pač pa njeni nekdanji ministri še danes govorijo, da banke sploh niso v tako slabi kondiciji. S tem je Slovenijo pripeljala v sedanjo situacijo, ko je problematika slabih kreditov močno eskalirala, ko je gospodarstvo močno v recesiji in ko je strošek novega zadolževanja za državo – tudi v namen sanacije bank – postal nevzdržen. * Nadaljujte z branjem

Lukšičevi in Jankovićevi talibani proti suvereni državi

Pred dvema letoma, ko sem opisoval delovanje ministrstva za finance pod vodstvom Franceta Križaniča, sem uporabil primerjavo s talibani. Afganistanski talibani so bili znani po uničevanju spomenikov, po demontaži tovarn in električnih in telefonskih drogov in njihovi prodaji za staro železo ter po sovraštvu do ženske emancipacije. Šlo je za dejanja, porojena iz lastne intelektualne inferiornosti ter ideološkega fundamentalizma, ki je uničeval njihovo lastno materialno podstat. Povsem podobno bi lahko opisali delovanje Lukšičevih in Jankovićevih poslancev glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo. Nadaljujte z branjem

Zakaj so državne premije za rizik podivjale?

Paul de Grauwe in Yuemei Ji (2012) v eni izmed ključnih raziskav pojasnjujeta razloge, (1) zakaj so “spreadi” na državne vrednostne papirje podivjali po začeku krize v letu 2008, (2) zakaj so podivjali prav v državah članicah evropske monetarne unije (EMU), ne pa v drugih državah, in (3) zakaj so podivjali samo v šibkih članicah EMU. Razlogi so relativno preprosti: finančni trgi se niso obnašali racionalno pred krizo in so – zaradi učinka monetarne unije – podcenjevali rizike, povezane z visoko zadolženostjo posameznih članic. Po začetku krize pa so te rizike nenadoma začeli precenjevati in z dvigom “spreadov” ranljive države še globlje pahnili v krizo ter na rob ali onstran bankrota. To sistematično napačno ocenjevanje rizikov (risk mispricing) je seveda v popolnem nasprotju z uveljavljeno hipotezo o učinkovitosti finančnih trgov, hkrati pa v primeru monetarne unije vodi k povečani makroekonomski nestabilnosti: v dobrih letih vodi k finančnim balonom, v slabih pa k nadproporcionalnemu zategovanju pasu. *

Nadaljujte z branjem

Janez Markeš o novi osamosvojitvi in potrebni novi zgodbi

Naj je to Sloveniji všeč ali ne, se v njej oblikujejo razmere za drugo osamosvojitev. Minilo je pač več kot dvajset let in okoliščine, ki se kažejo na strogem površju dogajanja, so spet ekonomske. Opraviti imamo z dolgovi države, ki jih ta ne zmore, zloglasno zategovanje pasu razburja ljudi, z aktualno oblastjo se ne istovetijo, v kaki drugi pa brez resnih pridržkov ne vidijo prave alternative. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: