Dejan Steinbuch o usmrajeni mlaki, ki nas bo vse zadušila

Hudič je odnesel šalo. Dežela že dolgo ni več zgodba o uspehu, ki jo simbolno upodablja čudoviti labod na Blejskem jezeru. Odkar je osrednja novica meseca pogin nekaj ton rib v lokalnem štajerskem jezercu, se je naš javni diskurz dokončno afirmiral v simbolnem jeziku; težko bi kje našli toliko simbolike – tragične, neizprosne, a resnične – kot v Perniškem jezeru. Nadaljujte z branjem

Robert Hall: Kako iz likvidnostne pasti? Z višjo inflacijo

Danes in jutri poteka tradicionalni in prestižni simpozij Federal Reserve Bank of Kansas City v Jackson Hole, in sicer na temo “Global Dimensions of Unconventional Monetary Policy“. Glavna tema prvega dneva simpozija je omejitev “ničelne spodnje meje” oziroma likvidnostne pasti, v katero so se ujele razvite države zaradi prešibkega agregatnega povpraševanja, in ki preprečuje okrevanje gospodarstev. Ob ničelni spodnji meji postane monetarna politika impotentna. Robert Hall iz Stanford University je kot uvodničar predstavil svoj pogled glede potrebnih ukrepov. Skladno z ekonomsko šolo, ki ji pripada, stavi na monetarno politiko in na potrebo po občutno negativni obrestni meri, ki bi povrnila agregatno povpraševanje na raven izpred leta 2008. Ker tega ni mogoče doseči z znižanjem nominalnih obrestnih mer zaradi “ničelne spodnje meje”, je po njegovem izhod le v višji inflaciji, ki naj bi naredila svoj del posla. Nadaljujte z branjem

Nizka pričakovanja podaljšujejo pot iz krize

Črt Kostevc

Bruto investicije v nova osnovna sredstva v Sloveniji so od leta 2008 do letos padle na dobro polovico tedanje vrednosti, pri čemer smo padec omenjene postavke zabeležili prav v vseh letih krize. Bolj kot sam padec investicij preseneča dejstvo, da so z izjemo leta 2009 v istem obdobju investicijska pričakovanja slovenskih menedžerjev ostala pozitivna. Prav vsa preostala leta so namreč anketirana slovenska podjetja statističnemu uradu napovedovala rast investicij in jo v povprečju precenila za 21 odstotnih točk na leto. Vse do letos, ko so podjetja z manj kot 50 zaposlenimi prvič po letu 2009 napovedala, da se bodo investicije zmanjšale. Očitno smo prišli tako daleč, da so se tudi podjetja nehala zavajati, da bo jutri boljše. * Nadaljujte z branjem

Financializacija in sprememba korporativnega obnašanja

Aleš Praprotnik

Tretji del

Vpliv financializacije na spremembo korporativnega obnašanja

Ekonomist Thomas I. Palley v svoji študiji Financialization: What is it and why it matters piše, da je veliko korporacij s financializacijo privzelo interese in mišljenje finančne industrije. Praksi odkupov in prevzemov podjetij s finančnimi vzvodi (in izdajanje ‘junk bonds’, ki se jih lahko zamaskira v kolateralne dolžniške obligacije – CDO) sta postali običajni, saj se je (tudi v akademski sferi) verjelo, da to povečuje učinkovitost trgov, obenem pa nagrajuje delničarje z večjimi dobički. Korporacije so privzele mišljenje, da tovrstno zadolževanje ni problematično. Po drugi strani pa so se ciljna podjetja v neizprosnem ozračju prevzemov začela zatekati k taktikam obrambe (oz. izboljšanja pogajalskega položaja), ki pogosto prav tako vključujejo zadolževanje. Nadaljujte z branjem

Zakaj se je fiskalna politika vrnila oziroma kaj ekonomisti vedo danes, niso pa leta 2007

Bradford DeLong in Laura D. Tyson (2013) razpravljata o tem, kaj se je spremenilo od leta 2007, da centralne banke kličejo na pomoč fiskalno politiko. Kako je prišlo do odmika od Taylorjevega argumenta (iz 2000), da je uravnavanje agregatnega povpraševanja skoraj izključno v domeni centralnih bank. Kaj je povzročilo ta miselni preobrat? Nadaljujte z branjem

Keynes o misteriju zmage klasične ekonomije in izgubi stika z realnostjo

The idea that we can safely neglect the aggregate demand function is fundamental to the Ricardian economics, which underlie what we have been taught for more than a century. Malthus, indeed, had vehemently opposed Ricardo’s doctrine that it was impossible for effective demand to be deficient; but vainly. For, since Malthus was unable to explain clearly (apart from an appeal to the facts of common observation) how and why effective demand could be deficient or excessive, he failed to furnish an alternative construction; and Ricardo conquered England as completely as the Holy Inquisition conquered Spain. Nadaljujte z branjem

Kako je Heritage Foundation zavrgla svojega otroka – Obamacare

Heritage Foundations je najbolj glasen desničarski kvazi think-tank v ZDA, v bistvu pa plačan republikanski spin maker. Pod krinko libertarnosti prodaja najbolj vulgarno verzijo free-market filozofije. Svojo filozofijo seveda na veliko izvaža v “nove demokracije”, tudi v Sloveniji je financirala nekaj projektov in skupin. Trenutno pa Heritage vodi zelo široko kampanjo proti zdravstveni reformi v ZDA, imenovano Obamacare. Pri tem niza kup “argumentov” proti reformi: da je draga, da bo povzročila dvig davkov, da zajeda v osebne svoboščine posameznikov, na prvem mestu pa je seveda to, da mora biti zdravstvena reforma utemeljena na tržnih pravilih. No, nerodno je, da je Heritage povsem podobno reformo, proti kateri se danes bojuje z vsemi sredstvi, propagirala kot svoj predlog že leta 1989. Danes se svojega otroka sramuje. Predlog je izginil z njihove spletne strani. Nadaljujte z branjem

Krugman še enkrat o matematiki v ekonomiji

Suppose somebody says something like “Well, government borrowing drives up interest rates, and higher interest rates depress private investment, so increasing government spending in a slump is actually contractionary.” People who try to do economics without any kind of mathematical modeling do indeed say things like that — and it’s very hard to explain why it’s self-contradictory nonsense without a bit of math. Nadaljujte z branjem

Kriza Sloveniji odnesla že za 22 milijard evrov

Finančne krize, kot je bila velika depresija 1929-1933, ali finančne krize, ki so v zadnjih dveh desetletjih pustošile po Latinski Ameriki, Skandinaviji, Rusiji in v Aziji, s seboj prinašajo velike ekonomske in socialne stroške. Podobno velja za sedanjo finančno krizo, ki je omejena na razvite države. Socialne stroške, razen števila izgubljenih delovnih mest, je težko izmeriti. Lažje je oceniti ekonomske stroške. Glede na zadnje spada Slovenija med 5 najbolj prizadetih držav v razviti Evropi.

Strosek krizeVir: Eurostat; lastni izračuni. Nadaljujte z branjem

Oster prepir ekonomistov o razvoju Indije: Sen v. Bhagwati

Dva najbolj znana indijska ekonomista, nobelovec Amartya Sen (79), profesor na Harvardu, in Jagdish Bhagwati (79), profesor na Columbia University, sta se v času, ko se desetletje trajajoča hitra rast Indije naglo ohlaja, javno sporekla glede učinkovitosti razvoja v Indiji. Sen pravi, da je Indija v času rasti premalo investirala v šolstvo in zdravstvo, saj je rast ključno odvisna tudi od socialne infrastrukture in ne zgolj od fizične. Na drugi strani pa Bhagwati trdi nasprotno, da je treba ljudem dati le službe in denar in bodo nato sami investirali v izobrazbo in zdravje. Tipično razhajanje med socialno-keynesianskim na eni in tržno-fundamentalnim pogledom na razvoj na drugi strani. Preseneča pa ostrina njune debate. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: