Robert Hall: Kako iz likvidnostne pasti? Z višjo inflacijo

Danes in jutri poteka tradicionalni in prestižni simpozij Federal Reserve Bank of Kansas City v Jackson Hole, in sicer na temo “Global Dimensions of Unconventional Monetary Policy“. Glavna tema prvega dneva simpozija je omejitev “ničelne spodnje meje” oziroma likvidnostne pasti, v katero so se ujele razvite države zaradi prešibkega agregatnega povpraševanja, in ki preprečuje okrevanje gospodarstev. Ob ničelni spodnji meji postane monetarna politika impotentna. Robert Hall iz Stanford University je kot uvodničar predstavil svoj pogled glede potrebnih ukrepov. Skladno z ekonomsko šolo, ki ji pripada, stavi na monetarno politiko in na potrebo po občutno negativni obrestni meri, ki bi povrnila agregatno povpraševanje na raven izpred leta 2008. Ker tega ni mogoče doseči z znižanjem nominalnih obrestnih mer zaradi “ničelne spodnje meje”, je po njegovem izhod le v višji inflaciji, ki naj bi naredila svoj del posla.

The United States and most other advanced countries are closing on five years of flat-out expansionary monetary policy that has failed in all cases to restore normal conditions of employment and output. These countries have been in liquidity traps, where monetary policies that normally expand the economy by enlarging the monetary base are ineffectual. Reserves have become near-perfect substitutes for government debt, so open-market policies of funding purchases of debt with reserves have essentially no effect.

The U.S. economy entered this state because a financial crisis originating in a financial system built largely on real-estate claims came close to collapse when the underlying assets lost value. Rising risk premiums discouraged investments in plant, equipment, and new hiring. Weakened banks and declining collateral values depressed lending to households and forced their deleveraging. The combination of low investment and low consumption resulted in an extraordinary decline in output demand, which called for a markedly negative real interest rate, one unattainable because the zero lower bound on the nominal interest rate coupled with low inflation put a lower bound on the real rate at only a slightly negative level. As output demand recovers, the lower bound will cease to be an impediment and normal conditions will prevail again.

In the United States today, with a policy rate of about 10 basis points and an inflation rate around 180 basis points, the safe short real interest rate is minus 170 basis points, well above the level of around minus 400 basis points that would generate output demand equal to normal levels of output supply.

Celotna razprava je dosegljiva tukaj. Prezentacija s konference pa tukaj.

Zadeva je seveda še toliko bolj zanimiva, ker so monetaristi ves čas trdili, da bo prav kvantitativno sporoščanje izzvalo hiperinflacijo, pri čemer pa so pozabljali, da se razvita gospodarstva nahajajo v situaciji gospodarske depresije in likvidnostne pasti, kjer se (skoraj po definiciji) cene ne morejo dvigniti.

Drugi problem pa je povsem praktične narave. Če je v situaciji likvidnostne pasti monetarna politika povsem impotentna, kako lahko centralna banka sploh dvigne inflacijo? S katerimi ukrepi? Ne more. Do povišane inflacije lahko avtonomno pride le (če zanemarimo “uvoz inflacije” prek višjih cen uvoženih surovin, predvsem nafte) z “inflacijo plač”, torej da podjetja in javni sektor zajetno dvignejo plače zaposlenim. To pa je seveda v nasprotju s filozofijo varčevanja, ki jo tako vehementno propagirajo monetaristi. Da o povečanih stroških za podjetja ne govorimo.

Tretja stvar pa je seveda zavedanje, da je v situaciji likvidnostne pasti lahko učinkovita le fiskalna politika in da bo pač treba dovoliti večje proračunske deficite skozi daljše časovno obdobje, dokler ne pride do okrevanja. Z okrevanjem bo tudi razdolževanje lažje – za vse subjekte, tudi državo. Toda monetaristi bi si za tako zavedanje in javno priznanje raje pustili izpuliti ledvico.

2 responses

  1. “””Če je v situaciji likvidnostne pasti monetarna politika povsem impotentna, kako lahko centralna banka sploh dvigne inflacijo? S katerimi ukrepi? Ne more. Do povišane inflacije lahko avtonomno pride le (če zanemarimo “uvoz inflacije” prek višjih cen uvoženih surovin, predvsem nafte)”””

    Nisem ekonomist, pa bi bil vesel, če kdo to razloži… A ni isti efekt, če dvigneš naprimer trošarine na nafto? Ali pa DDV?… sej to tudi dvigne inflacijo.

  2. Govorimo o monetarni politiki. Ta lahko vpliva le na monetarne agregate in posledično na obrestne mere in inflacijo ter output. Davki spadajo v polje fiskalne politike.

%d bloggers like this: