Finančne krize, kot je bila velika depresija 1929-1933, ali finančne krize, ki so v zadnjih dveh desetletjih pustošile po Latinski Ameriki, Skandinaviji, Rusiji in v Aziji, s seboj prinašajo velike ekonomske in socialne stroške. Podobno velja za sedanjo finančno krizo, ki je omejena na razvite države. Socialne stroške, razen števila izgubljenih delovnih mest, je težko izmeriti. Lažje je oceniti ekonomske stroške. Glede na zadnje spada Slovenija med 5 najbolj prizadetih držav v razviti Evropi.

Vir: Eurostat; lastni izračuni.

Pri ekonomskih stroških krize običajno gledamo na izgubljen BDP in stroške reševanja krize. Pri izgubljenem BDP večina upošteva zgolj razliko v ustvarjenem BDP med začetkom in koncem krize. Torej, koliko manj država danes ustvari glede na stanje pred krizo. Vendar pa to ne pokaže celotne slike. Potrebno je prišteti tudi izgubljen BDP zaradi počasnosti ali neučinkovitosti pri reševanju krize, torej BDP, ki ga je država izgubila, ker se je bodisi prepozno lotila reševanja krize ali ker na krizo ni pravilno odgovorila s pravim naborom ukrepov. Slovenija največ BDP izgublja prav zaradi tega dejstva – zaradi napak ekonomske politike tedanje Pahorjeve vlade. Tukaj lahko kot »benchmark« vzamemo Nemčijo ter izračunamo, koliko država dodatno izgublja, ker okreva počasneje kot denimo Nemčija.

Tretji element stroškov krize pa predstavljajo stroški reševanja krize. Sem spadajo javni izdatki, ki jih je država namenila za socialne stroške krize (za nadomestila za brezposelnost, za prekvalifikacijo delovne sile ter različne vrste socialnih pomoči in drugih transferjev), izdatki za stimuliranje gospodarstva (različne vrste subvencij gospodarstvu ter javnih investicij in transferjev) in stroški reševanja nasedlih bank. Vse te različne stroške reševanja krize lahko izvedemo na en skupni imenovalec: na povečanje javnega dolga v času krize. Gre torej za skupen znesek, za katerega se je država v času krize zadolžila, da bi odpravila posledice krize. Tudi ta strošek dodatnega javnega dolga lahko izrazimo kot odstotek BDP.

Če vzamemo podatke Eurostat za 29 držav, pri čemer ob 27 članicah EU upoštevamo še Islandijo in Norveško, lahko naredimo takšno hitro oceno stroškov sedanje krize za najbiolj razvite države Evrope (Švica je izvzeta). Glede na neposreden izgubljen BDP v času krize, ki ga dobimo kot razliko med BDP, ustvarjenim konec leta 2012 ter BDP, ustvarjenim v letu pred začetkom krize (leto 2007 ali 2008), je največji osmoljenec sedanje krize Grčija. Grški BDP je konec leta 2012 za skoraj 20% nižji kot leta 2007. Sledi Latvija s 13% nižjim BDP, takoj za njo pa je že Slovenija, katere BDP je bil lani za skoraj 9% nižji od tistega leta 2008. (Če bi upoštevali razliko med drugim četrtletjem 2008 ter drugim četrtletjem letos, pa bi bila razlika za Slovenijo že 11%!) Na drugi strani pa je kar 10 evropskih držav, ki so izpad BDP v času krize že nadomestile. Poljska denimo krize sploh ni čutila in lani je bil njen BDP za skoraj 13% višji kot pred začetkom krize. BDP Švedske in Slovaške je denimo od predkriznega višji za dobrih 5%. Višji BDP od predkriznega sta lani imele tudi Nemčija in Avstrija.

Tabela: Skupni stroški krize, obdobje 2008-2012 (v % BDP)

Vir: Eurostat; lastni izračuni.

Naštete države so torej pravočasno in uspešno obvladale krizo, medtem ko se ostale države še borijo bodisi z recesijo, bodisi z nadomeščanjem izpadlega BDP v času krize. Če kot model uspešnega reševanja krize uporabimo Nemčijo, ki sicer ne dosega posebej spektakularnih gospodarskih rezultatov v primerjavi s Poljsko, Švedsko, Slovaško ali Norveško, lahko izračunamo tudi, koliko države izgubljajo, ker na krizo niso tako hitro in učinkovito odgovorile kot Nemčija. Torej, koliko države izgubljajo, ker ne rastejo podobno hitro kot Nemčija (lahko bi izbrali tudi Avstrijo ali katero drugo povprečno uspešno državo).

Po teh podatkih so največji osmoljenci spet Grčija (zaradi počasnejšega okrevanja izgublja za dobrih 22% BDP glede na Nemčijo), Latvija (-16% BDP) ter na tretjem mestu spet Slovenija, ki je zaradi počasnega okrevanja do lani izgubila za 11% BDP glede na Nemčijo.

Če podatke za dejansko izgubljen BDP in za potencialno izgubljen BDP zaradi prepočasnega okrevanja seštejemo, dobimo skupen izgubljen BDP. V skupnem seštevku je Grčija v času krize izgubila za skoraj polovico BDP (42%), Latvija za 29% BDP, Slovenija na tretjem mestu pa za več kot 19% BDP. Na drugi strani lestvice pa je denimo Poljska, ki je kriza ni prizadela in ki raste hitreje od Nemčije.

Kot tretji element stroškov krize pa, kot rečeno, upoštevamo prej navedene stroške reševanja krize, ki se nato izrazijo v obliki povečanega javnega dolga glede na stanje pred krizo. Po tem kazalcu je kriza najbolj prizadela Irsko, ki je za odpravljanje posledic krize med leti 2008 in 2012 namenila za skoraj 93% BDP. Sledijo Islandija (povečanje dolga za skoraj 71% BDP), Portugalska (55% BDP) ter Grčija in Španija (povečanje javnega dolga za skoraj 50% BDP). Slovenija je glede stroškov reševanja krize zaenkrat na sedmem mestu, skupno povečanje javnega dolga naj bi znašalo 42% BDP (pri čemer je že upoštevanih načrtovanih 4 milijarde evrov za sanacijo bank, čeprav bo dejanski strošek na koncu bistveno višji).

Če vse tri elemente stroškov krize seštejemo, je Slovenijo kriza do sedaj stala že dobrih 60% BDP. Ali z drugimi besedami: kriza je do sedaj Sloveniji odnesla že za skoraj 22 milijard evrov! Slovenija je po skupnem strošku krize na neslavnem petem mestu med 29 najbolj razvitimi evropskimi državami. Ni najslabša, saj je kriza Irski odnesla že za 108% BDP, Grčiji za 92% BDP, Islandiji pa za 84% BDP. Toda krize še zdaleč ni konec. Irska in Islandija sta krizo začele reševati zelo hitro, že septembra 2008 sta začeli s sanacijo bank, Slovenija pa bo s tem začela šele letos jeseni. Zato bo končni strošek krize za Slovenijo še bistveno višji – tako iz vidika izgubljenega BDP v naslednjih letih kot iz vidika dodatnih (še skritih) stroškov sanacije bank. Ta visok strošek pa je v veliki meri posledica prepočasnega in napačnega pristopa k reševanju krize, kjer največja krivda bremeni Pahorjevo vlado.

________

* Izvorno objavljeno v Večer Pogledi