Muzika za žile rezat: Hamo & Tribute 2 Love – Stoj Marija

Tako je. Vedno, ko za vikend pridemo domov v Lomanoše, kar je zelo pogosto, je ista zgodba. Po pozdravnem pelinkovcu in narezku vedno zaidemo v glasbeno podložene debate (…kjer se s sestro seveda vedno, ampak vedno zaciklava na relaciji do našega Princa teme). Ker je pač Emil star roker. In ker Emil priznava samo Val 202 (veliki stari radio Iskra (iz leta 1947 ali tam nekje) spodaj v delavnici igra samo eno postajo, zašvasan je na Val 202; ne me vprašati, kako mu je to uspelo) in ker je na Valu glavna faca Miha Šalehar, pač zadnje čase pogosto poslušamo Hamota, Šaleharjevega brata. In ta priredba Šifrerjeve Stoj Marija je zelo dobra. Čeprav, hm, se težko odločim, katera mi je boljša (pa nisem fan Šifrerja po albumu Ideje izpod odeje).

Zakaj bi Marjan Šarec moral poznati Davida McClellanda?

Andrej Korošak

Pa res, le zakaj bi Marjan Šarec moral nujno poznati (oz. vsaj razumeti) motivacijsko teorijo prominentnega ameriškega psihologa Davida McClellanda? Ali mu njegov kompetenčni model v tem trenutku, ko kot po tekočem traku menjuje ministre in državne sekretarje, lahko na kakršenkoli način pomaga? In nenazadnje, s kakšno gotovostjo bodo nasledniki odstavljene managerske garniture z vrhov različnih ministrstev, res upravičili pričakovanja?

Nadaljujte z branjem

Secular stagnation, monetary policy and John Law

Michael Roberts Blog

Last week, the prestigious Brooking Institution held a conference on the efficacy of monetary policy in stimulating and sustaining economic growth.  At the conference, Larry Summers, former US Treasury secretary and professor at Harvard University and Lukasz Rachel of the Bank of England, presented a paper that aimed to revive, yet again, the idea that the major capitalist economies are locked into ‘secular stagnation’: Our findings support the idea that, absent offsetting policies, mature industrial economies are prone to secular stagnation.”

According this thesis, there is a long-term stagnation in the major capitalist economies.  Despite central banks pushing interest rates down to zero or even below (so that bankers and capitalists are paid to borrow!); and despite central banks printing huge amounts of money to buy bonds and other financial assets (quantitative easing), real GDP growth and investment remain weak.  Although unemployment rates are officially near cycle lows in…

View original post 2,039 more words

Alan Kruger, ekonomist, ki je demitiziral negativne učinke minimalne plače

Alan Kruger je tisti ekonomist, ki je skupaj z Davidom Cardom leta 1995 v knjigi Myth and Measurement: The New Economics of the Minimum Wage demitiziral učbeniški (in konzervativni) koncept minimalne plače, ki naj bi imela negativne učinke na zaposlenost. Na tem blogu sem ga ogromnokrat navajal (denimo v ). Njegove raziskave, pedantne s podatki in in neobremenjene s prevladujočimi teorijami in miti, so ekonomsko znanost zadnjih desetletij vsaj malce rehabilitirale.

Na žalost je Kruger v nedeljo mnogo prezgodaj umrl. Še preden je lahko postal kandidat za Nobelovo nagrado.

Davčna razbremenitev srednjega razreda kot stimulus za prihajajočo krizo: Ocena

Predlog davčne reforme, ki ga je pred tedni predstavilo ministrstvo za finance (MF), je prvi resen reformni ukrep sedanje vlade. Pri dohodnini reforma malenkostno dviguje splošno olajšavo (s 3,303 na 3,500 evrov letno) in dodatno splošno olajšavo za tiste z najnižjimi dohodki (do 930.5 evrov mesečno) iz 6,520 na 6,717 evrov letno. Predlagana reforma bolj posega v obstoječe davčne razrede. In sicer:

  • Prvi dohodninski razred: zvišanje spodnje meje neto letne davčne osnove z 8,021 na 8,500 evrov, stopnja bi ostala 16 %.
  • Drugi dohodninski razred: meja bi se zvišala z 20,400 na 25,000 evrov, stopnjo bi se znižala s 27 na 26 %.
  • Tretji dohodninski razred: meja bi se zvišala z 48,000 na 50,000 evrov, stopnja bi se znižala s 34 na 32 %.
  • Četrti dohodninski razred: meja bi se zvišala s 70,907 na 80,000 evrov, stopnja bi ostala 39 %.
  • Peti dohodninski razred: davčna osnova nad 80,000 evrov, stopnja bi ostala 50 %.

Regres do višine povprečne bruto plače tako kot sedaj ne bi bil vključen v dohodnino, naj bi pa bil v celoti oproščen socialnih prispevkov (sedaj do višine 70 %).

Dodatno temu pa predlog reforme prinaša še:

  • Postopen dvig meje za izvzem iz dohodnine pri nagradi za poslovno uspešnost, ki je sedaj postavljena v višini 100 % povprečne bruto plače, na 200 % povprečne bruto plače do leta 2022;
  • Dvig stopnje cedularne obdavčitve pri davku na kapitalski dobiček s 25 % na 30 %;
  • Postopno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb s sedanjih 19 % na 22% v letu 2022 ter uvedba spodnje meje efektivne stopnje davka pri 5%.

Predlog reforme je po eni strani celovit, saj posega v večino neposrednih davkov z namenom uravnoteženja fiskalnih učinkov. Po drugi strani pa poskuša z všečnimi potezami dobiti širšo javno podporo. Vendar pa je prav pri tem v nekaterih delih premalo domišljen in bi ga bilo potrebno ustrezno korigirati.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

%d bloggers like this: