Ivermektin kot sredstvo za preventivo in zdravljenje okuženih s Covid-19 dokler ne bo dovolj cepiva?

Dostopnost cepiva proti Covid-19 in začetek cepljenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva ter medicinskega in negovalnega osebja sta nedvomno odlična popotnica za boj proti Covid-19. Na žalost pa so dostopne količine cepiva zelo majhne, proces cepljenja pa zelo dolgotrajen. Slovenija trenutno dobiva okrog 18,000 doz cepiva (Pfizer/BioN-Tech in Moderna) in če bi se takšna dinamika nadaljevala tudi v naslednjih petih mesecih, bi do konca junija letos lahko cepili le nekaj manj kot 400,000 ljudi z eno dozo. Ker pa sta potrebni dve dozi cepiva za njegovo učinkovitost, pa to pomeni, da bo do konca junija učinkovito cepljenih manj kot 200,000  ljudi oziroma le 10% prebivalcev Slovenije.

Te številke pa ob novih mutacijah virusa, ki so precej bolj infektivne od dosedanjega seva, pomenijo, da bi vlada lahko sedanje ukrepe zaprtja javnega življenja in celih gospodarskih dejavnosti ohranjala še vse do poletja ali dlje. Vendar pa to ni potrebno, saj obstajajo – v vmesnem času, dokler ne bo dostopno dovolj cepiva – zelo preprosti načini tako za povečanje splošne odpornosti prebivalstva (denimo z rednim dnevnim uživanjem cinka ter vitaminov C in D, glejte tukaj za ustrezne količine) kot odpornosti proti okužbi s Covid-19 (preventiva) in zdravljenja blagih in hujših simptomov zaradi Covid-19 (z uporabo ivermektina).

Kot sem pisal pred dvema tednoma (tukaj, tukaj in tukaj), pregled rezultatov številnih znanstvenih raziskav in kliničnih testov v zadnjega pol leta kaže na veliko učinkovitost zdravila ivermektin v boju proti Covid-19. Učinkovito naj bi bilo tako v fazi preventive (v veliki meri, 80 do 90% preprečuje okužbo), kot v zgodnji fazi (v veliki meri, več kot 80%, preprečuje razvoj bolezni in potrebo po hospitalizaciji) in poznih fazah razvoja okužbe (v veliki meri, več kot 80%, preprečuje smrtnost okuženih). Ivermektin (in zdravila na njegovi osnovi) se sicer uporablja za zdravljenje infestacij s pljučno-srčnimi zajedalci.

Nadaljujte z branjem

Pod ta program Armina Lascheta, novega vodjo nemške vladajoče CDU, bi se večinoma tudi sam podpisal

Seveda bi ga še dopolnil, sploh pri energetiki in infrastrukturi, zdravstvu, tehnologiji in podjetništvu, ampak v osnovi je to zelo dober in napreden program. Sploh za konzervativno stranko.

  1. DIGITALIZACIJA: poziv k digitalnemu ministrstvu, ki bi pripomoglo k izpolnitvi načrta, da bi v državi do leta 2030 imeli najsodobnejšo digitalno infrastrukturo.
  2. ZAGONSKA PODJETJA: Laschet in Spahn bi bolj spodbujala zagonska podjetja, tudi prek državnih spodbud za tvegani kapital.
  3. DOBRO OKOLJE ZA PODJETNIŠTVO IN INOVACIJE: med drugim tu omenjata proizvodnjo baterij, shranjevalne tehnologije, Nemčijo želita videti kot laboratorij za inovativne oblike mobilnosti
  4. ZELENO IN SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO: spodbujanje raziskav vodika, spodbujanje konkurence za energetske inovacije. Laschet in Spahn sta v program umestila še postopno opuščanje premoga, krepitev biotske raznovrstnosti in zaustavitev propadanja vrst, na primer pri žuželkah. Tudi namero, da bi bila Nemčija sodobna, okolju prijazna in gospodarna država.
  5. NAPREDEK Z NAJBOLJŠO IZOBRAZBO: Laschet in Spahn predvidevata krepitev poklicnega izobraževanja, celovito razumevanje digitalnega izobraževanja, razširitev tehničnih veščin in digitalnih kompetenc tudi prek celovitih digitalnih šol po analogiji glasbenih šol. Načrtujeta tudi zvezni program za prekvalifikacijo za vse stare do 40 let brez izobrazbe;
  6. NIČELNA TOLERANCA DO KRIMINALA IN EKSTREMIZMA: tu sta Laschet in Spahn predvidela okrepitev preiskovalnih organov, razmišljanje o notranji varnosti na evropski način: sodelovanje in mreženje za boj proti čezmejnim grožnjam, spodbujanje kibernetske varnosti, tako v raziskavah kot praksi. Pri notranji varnosti se zavzemata za okrepitev vseh vidikov – poleg policije to vključuje občinske varnostne službe, gasilce, zaščito ustave in nadzor nad nesrečami, napovedala sta tudi boj proti klanovskemu kriminalu v vseh oblikah in pa odkrivanje, pregon in kaznovanje zlorabe otrok.
  7. VEČ POGUMA ZA EVROPO, VEČ SAMOZAVESTI V SVETU: tu Laschet in Spahn posegata v polje evropske politike, kjer sta v program umestila: dokončanje evropskega notranjega energetskega trga; oblikovanje evropske podnebne zunanje politike; spodbujanje umetne inteligence z evropskimi standardi, zagotovitev suverenosti podatkov; ustvarjanje podlage za obdavčitev ustvarjanja digitalne vrednosti. Laschet in Spahn sta v program zapisala namero za okrepitev sposobnosti Evropske unije za sprejemanje odločitev – da bi več odločitev sprejemali z večino; omenjata različne hitrosti in pa francosko nemški motor. Predvidevata tudi razširitev pristojnosti Frontexa za učinkovito zaščito zunanjih meja. Zagovarjata zvezno usmerjeno zunanjo politiko: “skupaj s partnerji temelji na realizmu namesto ideologije, na naših vrednotah in interesih”, sta zapisala v program Laschet in Spahn. Glede politike čezatlantskih odnosov predvidevata novo dinamiko, s skupnim oblikovanjem podnebne zunanje in trgovinske politike.
  8. PANDEMIJA IN ODPORNOST: pri tej točki Laschet in Spahn predvidevata razširitev javne zdravstvene službe, razširitev zmogljivosti za obvladovanje naravnih nesreč, za zagotovitev neodvisnosti; ob tem pa usklajevanje in sodelovanje prek evropske izmenjave in usklajevanja v boju proti pandemijam in nesrečam;
  9. KOHEZIJA, AZILNA POLITIKA: Laschet in Spahn v programu zagovarjata svetovljansko domoljubje. Zavzemata se za razlikovanje med azilom in priseljevanjem, za možnosti za dobro integrirane priseljence; dosledno repatriacijo tistih, ki so dolžni zapustiti državo. Napovedujeta krepitev mladih družin, boljšo uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem, boljši medgeneracijski dialog; priznavanje raznolikosti na podlagi skupnih vrednot.
  10. STRANKA PRIHODNOSTI: Laschet in Spahn v program zapišeta, da bi bilo treba “prevesti krščansko podobo človeka v današnjo politiko” in da bi bilo treba živeti vrednote; zavzemata se za močna mnenja, odkrito razpravo, samokritično in samozavestno delovanje, okrepljeno sodelovanje med član.

Vir: Finance

S čim bomo nadomestili fosilna goriva?

Drago Babič

Izgorevanje in kemijska predelava fosilnih goriv povzroča 87% vseh antropogenih emisij toplogrednih plinov (TGP), zato je za uspeh boja proti podnebnim spremembam ključno, da njihovo uporabo opustimo. Nadomestimo jih lahko z naslednjimi energetskimi in snovnimi viri ter ukrepi:

  1. Racionalna raba energije in surovin

Nedvomno je varčevanje z energijo in surovinami na prvi pogled najbolj primeren način za zmanjšanje emisij TGP. Vendar zahteva precejšna vlaganja in tehnološke spremembe v proizvodnji in uporabi energije ter predelavi surovin, zato ni vedno najhitrejša in najlažja pot do razogljičenja družbe.

Nadaljujte z branjem

Zero Days in bumerangi

Že sicer star dokumentarec (2016) o ameriškem kibernetskem napadu na iranski program bogatenja urana (virus Stuxnet) in začetku mednarodne kibernetske vojne. Je pa aktualen iz treh vidikov. Prvič, če je mogoče sprogramirati računalniški virus, črva, ki se vgnezdi in nato sproži točno določene operacije, ali je mogoče sprogramirati tudi biološki virus, ki ima učinek le na določene skupine ljudi? Drugič, če se je operacija Olimpijske igre (kodno ime operacije z virusom Stuxnet) kot bumerang vrnila k izvoru te operacije (iranska povračilna opozorilna kibernetska napada v ZDA), ali je mogoče, da se je isto zgodilo tudi z virusom, ki nam zdaj greni življenje? In tretjič, je Zahod po obeh “bumeranških virusnih izkušnjah” zrel za premirje in mednarodni sporazum o prepovedi uporabe tovrstnega biološkega orožja?

Seveda gre pri obojem najbrž samo za fikcijo.

Optimalna strategija v času cepljenja: hitrost cepljenja narekuje ostrino lockdowna

Dirk Niepelt & Martín Gonzalez-Eiras sta razvila model epidemije, v katerem analizirata optimalno strategijo ukrepov v času, ko je na voljo cepivo. Rezultati so zanimivi in jih lahko povzamemo kot “hitrost cepljenja narekuje ostrino lockdowna”. Torej če je cepivo polno dostopno in vlada učinkovito (hitro) cepi prebivalstvo, je smiseln oster, vendar sorazmerno kratek lockdown. Če pa proces cepljenja poteka počasi in se raztegne čez dolgo obdobje, pa lockdown ni smiseln. V primeru mutacij virusa ali manjše učinkovitosti cepiva pa je smiselna strategija občasnega zapiranja in odpiranja.

Seveda pa so to samo rezultati modela, ki so tako dobri kot njegove predpostavke in sposobnost modeliranja dinamike epidemije in gospodarstva. V vsakem primeru pa morajo vlade upoštevati negativne eksternalije dolgih lockdownov na prebivalstvo in gospodarstvo. Dolgi lockdowni pomenijo izgubo služb, izgubo socialne varnosti, povečane psihične težave zaradi zmanšanja socialnih stikov in povečane negotovosti, pomenijo večjo samomorilnost in povečano nasilje znotraj družin, pomenijo poslabšanje javnega zdravja zaradi neizvajanje medicinske diagnostike, pomenijo več smrti zaradi nezdravljenja drugih bolezni in pomenijo pandemijsko utrujenost in upor med ljudmi. Slednja pa lahko privede ne samo do nespoštovanja ukrepov, ampak tudi do socialnih nemirov in politične nestabilnosti. Gre za velike stranske učinke lockdowna, ki so v primeru značilnosti Covid-19 epidemije lahko bistveno večji od njegovih preventivnih učinkov.

Pomembno je izbrati pravo strategijo, optimalne ukrepe, ki zaščitijo najbolj ranljive skupine, hkrati pa omogočajo čim bolj polno odprtje javnega življenja in varno izvajanje vseh gospodarskih dejavnosti (ob seveda spoštovanju vseh zaščitnih protokolov). Upam, da bo nova vlada dobila priložnost, da zavoženo strategijo sedanje vlade postavi na bolj razumne in strokovno podprte temelje. Nadaljujte z branjem

Posvetovalna skupina KUL za obvladovanje Covid o ukrepih po začetku cepljenja

V ponedeljek, 11. januarja 2021, se je ponovno sestala posvetovalna skupina za obvladovanje epidemije Covid-19 pri Koaliciji ustavnega loka. Pridružil se ji je tudi kandidat za mandatarja Karl Erjavec.

Posvetovalna skupina je ocenila, da je zamujanje s strategijo cepljenja le zadnji pokazatelj tega, da se vlada ukrepov loteva napačno: brez upoštevanja vseh strok in brez zadostnih podatkov. Zato državljanom tudi ne zna pojasniti razlogov za posamezne ukrepe, kar je prvi predpogoj za njihovo upoštevanje.

Člani skupine so se zavzeli za dosledno spoštovanje vseh udeleženih strok, od epidemiologov in strokovnjakov za javno zdravje do ekonomistov in psihologov, ter za odprto, vključujočo in spoštljivo komunikacijo z državljani.

Predstavitev vladnega načrta cepljenja je absolutno prepozna, saj bi se vse kadrovske in prostorske kapacitete morale načrtovati bistveno prej. Delovna skupina poziva k pripravi centralne evidence naročanja na cepljenje, ne pa, da vsak zdravstveni dom razvija svojo e-aplikacijo: treba je uporabiti najboljšo prakso e-aplikacije za naročanje in jo prenesti na vse lokalne zdravstvene centre.

Nadaljujte z branjem

Dejstva o cepljenju in cepivih proti covidu-19

Pogovor v organizaciji STA s tremi top strokovnjaki:

  • Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,
  • Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, in
  • Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje

Ne pozabimo na pomen javnega zdravstva tudi, ko bo epidemije konec

Branko Gabrovec

Epidemija je v vseh merilih, svetovnem in domačem, razgalila uspešne in manj uspešne primere vodenja zdravstvenih sistemov in državnih politik. Med slednje se žal uvrščamo tudi mi. Vsi smo z grozo spremljali nove primere okužb, polnjenja bolnišnic in številne smrti. V tem merilu, v odstotkih, smo na samem vrhu sveta. Danes pod vplivom pandemske izčrpanosti postajamo vse bolj apatični, prehitro se navajamo na novo normalnost, v ozadju katere pa niso samo številke pač pa ljudje. Nam je vseeno, da nas je zapustilo toliko starejših svojcev, ki bi lahko bili z nami še dolgo časa? Očitek, da smo izvedli tako imenovani gerontocid, se zdi upravičen.

Kaj se je zgodilo od prvega vala epidemije do drugega? Kaj smo storili? Smo se primerno pripravili? Smo pripravili dovolj bolnišničnih kapacitet? Morda pripravili jasen načrt ukrepanja v domovih starejših občanov?

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: