American Factory: Prihodnost dela v Ameriški Tovarni

Tej Gonza

Globalistični kapitalizem se ne ozira na delavce, zakonodajo, lokalno okolje, niti na izvoljene politične predstavnike. Kaj nastane, ko se s tem vprašanjem ukvarja ultimativna institucija ameriške zabavne industrije, Netflix?

Dokumentarni film American Factory začne pripoved z žalostno usodo delavk in delavcev ruralne Amerike, okoliša Daytona, potem, ko General Motors ob začetku prejšnje krize zapre svoje tovarne. Nekoliko ironično čez nekaj let delovna mesta reši kitajsko podjetje Fuyao, ki pa se izkaže za vse prej kot dobrega delodajalca.

Nizko plačilo, nevzdržne norme, nadure in pomanjkanje varnostnih standardov – Ameriški delavci, navajeni domačih standardov zaposlitve, so ogorčeni nad dehumanizacijo ekonomske real-politike kitajskih delodajalcev.

Vendar pa dokumentarcu ne bi naredili pravice, če bi rekli, da v ospredje postavi konflikt med pričakovanji prosto-tržnega zahoda in standardi državno-kapitalističnega vzhoda. Film ponudi precej bolj subverzivno zgodbo, v kateri ”ameriškega načina” ne moremo razumeti kot protagonista.

Nadaljujte z branjem

Slovenska filharmonija kot prototip oblastniške arogance

Stanko Štrajn

Moda je ne le način oblačenja, temveč tudi način obnašanja in ravnanja. Včasih je bilo moderno, da imaš kot priden Slovenec zidanico in vinograd, da prideluješ vino in veseljačiš s prijatelji. Pred 40 leti je bilo moderno, da smo si tedanji študenti kupili abonma za filharmonične koncerte in je bila dvorana zasedena do zadnjega sedeža. Pred leti je bilo normalno, da imaš službo za nedoločen čas, sedaj pa je moderno da delaš prekarno ali pa da zaslužiš svoj vsakdanji kruh recimo s špekulacijami na finančnih trgih, ali da rudariš po spletu. Če je bilo nekoč moderno, da si pridelaš hrano na svoji njivi je ta navada pozabljena, saj je aktualno, da si nakradeš krompir na tuji njivi. Zlasti je moderno zlorabiti priložnost če jo imaš, da si kaj prilastiš legalno in legitimno iz javnih sredstev.

Slovenska filharmonija vsako leto pripravi abonmajske koncerte in do sedaj smo abonenti državljani in davkoplačevalci abonmajske vstopnice naročili, plačali in jih prejeli po pošti, ali pa smo jih lahko kupili na blagajni Slovenske filharmonije, ne da bi morali čakati v vrsti. Te lepe navade sem bil deležen več kot 40 let, kolikor redno uživam v odlični glasbi našega filharmoničnega orkestra in zbora. Sprememba, ki sem jo zaznal v dolgih letih, se kaže v spremembi občinstva. Če so nekoč sedeže na koncertih zasedali študentje in ljudje srednjih let in so bili starejši poslušalci v manjšini, je sedaj obratno in so mlajši poslušalci in tisti srednjih let v manjšini, odločno pa prevladujemo upokojenci. Če je bila nekoč dvorana polno zasedena je v zadnji letih zasedenost vedno manjša in se zgodi, da je več kot pol dvorane prazne.

Nadaljujte z branjem

Čarovnije v BDP in proračunu: Kaj se nam letos res dogaja v ekonomiji in javnih financah

Bine Kordež

Dogajanja v ekonomiji in javnih financah v letošnjem letu v celoti odstopajo od dosedanjih izkušenj in trendov. Zaznamoval jih je predvsem največji padec gospodarske aktivnosti v samostojni Sloveniji, saj se je ustvarjeni BDP v drugem kvartalu glede na lani znižal kar za 13 %. Na drugi strani pa istočasno beležimo tudi največje povečanje prejemkov prebivalstva in depozitov na bankah. V drugem kvartalu se je tako povprečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah povečala za več kot 10 %, zaradi česar je ob manjšem padcu zaposlenosti (1,3 % ali 18 tisoč oseb), povečala tudi masa izplačanih neto plač teh ljudi za 9 % oz. za okoli 400 mio EUR glede na lansko prvo polletje. V istem času (v prvem polletju) so prebivalci povečali tudi vloge v bankah za 1,25 milijarde EUR.

Na podoben način pa  prav tako odstopajo dogajanja v proračunu Republike Slovenije. V zadnjih petih mesecih trajanja krize je v proračunu nastala kar 2,2 milijardna “luknja”, prav tako največja v vsej zgodovini. Torej visok minus, ki pa so ga na ministrstvu brez težav pokrili z nekaj milijardami novih posojil. Ob tem je zanimivo spremljati odzive fiskalnega sveta, ki je še lani ob visoki gospodarski rasti svaril za vsakih sto ali dvesto milijonov preseganja izdatkov, letos pa ob milijardnih povečanjih in primanjkljaju teh tveganj sploh ne omenja.

Nadaljujte z branjem

Čarovnija strukturnih reform

DAMIJAN blog

Praktično noben obisk predstavnikov mednarodnih organizacij ne mine brez in nobeno njihovo priporočilo ne izpusti pozivanja k nujnim strukturnim reformam, ki naj bi spodbudile rast. In kot enega izmed vzgojnih primerov dajejo Grčijo: če bi Grčija pogumno izvedla predpisane strukturne reforme, bi danes visoko rasla.

Bi mar res? Kako hitro bi rasla Grčija, če bi izvedla predpisane reforme od privatizacije do liberalizacije poklicev? Za koliko hitreje bi danes rasla Slovenija, če bi izvedla radikalne strukturne reforme?

Vam povem odgovor vnaprej? Za mišjo dlako. *

View original post 1,531 more words

Predlog reforme fiskalnih pravil

Tudi iz Nemčije pride kdaj kaj dobrega (razen vrhunskega inženirskega znanja in najboljših avtomobilov, seveda). Tokrat je to predlog reforme fiskalnih pravil, ki so ga naredili na Inštitutu za makroekonomske politike (IMK, Düsseldorf). Predlog izhaja iz spoznanja, da mora nov fiskalni okvir po eni strani omogočiti makroekonomsko stabilizacijo v času recesije, na dolgi  rok pa tudi kapitalsko modernizacijo gospodarstva prek fiskalnega prostora za investicije v infrastrukturo.

Predlog je zelo razumen in predvideva troje:

  1. izhodišni (benchmark) javni dolg se zaradi pandemije dvigne iz 60% na 90% BDP,
  2. izdatkovno fiskalno pravilo se nanaša samo na neciklične in neinvesticijske izdatke,
  3. za investicijske izdatke velja Zlato investicijsko pravilo.

Pri nas se razprava glede potrebnosti spremembe fiskalnega pravila sicer še ni niti začela, toda ker imamo eno najbolj restriktivnih fiskalnih pravil, bo potrebno to razpravo (in spremembo zakona) opraviti kmalu. Problem bo, da ko bo naslednje leto Evropska komisija v nekem trenutku preklicala sedanje “fiskalne izredne razmere” zaradi epidemije, nam bo naše neživljenjsko fiskalno pravilo – v situaciji, ko bo javni dolg večji od 100% BDP, deficit pa nad 3% BDP – zategnilo vrat. In takrat se bo zaradi tega recesija šele prav razživela.

Nadaljujte z branjem

Abenomics: a review

Now that Abe is gone, can we say, what I then called the Keynesian/neoliberal mix that was Abenomics, has worked to boost Japanese capitalism? It is an interesting question, because Abenomics combined all the policy proposals of mainstream economics into one and the three arrows were praised by neoclassical and Keynesian economists alike. So Japan has been the perfect laboratory model for the efficacy of mainstream economic policy to achieve sustained growth in output, incomes and jobs.

Michael Roberts Blog

Over the weekend, Abe Shinzo announced that he was resigning as Japan’s prime minister.  Last November, he became the country’s longest serving premier.  He resigns amid the worst economic slump in Japan’s post-war history, caused by the coronavirus pandemic and the lockdowns.  His popularity had plummeted due to a series of bribery and corruption scandals in his government and because of his handling of the pandemic.

In the second quarter of 2020, Japan’s national output fell 7.8% compared to the first quarter level, or an annualised drop of 27.8%, a quarterly drop more than 60% greater than in the depths of Great Recession of 2009.

But Japan was already in a classic economic recession before COVID-19 hit the world economy. Real GDP had already fallen in the last quarter of 2019.

Indeed, it is a sorry end to the great hopes expressed when Abe came into office in early 2013. …

View original post 1,276 more words

11.5% letna rast potrebna, da v 4 letih zaostanek za Avstrijo zmanjšamo na polovico

Bine Kordež je v dveh nadaljevanjih že predstavil svoj pogled na “Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti“, v katerem so kolegi iz Ekonomske fakultete predstavili predlog aktivnosti, s katerimi naj bi v štirih letih nadomestili polovico zaostanka produktivnosti za Avstrijo. Kordež, ki je odličen analitik, je seveda takoj opazil, da je tak program prepolovitve zaostanka za Avstrijo v zgolj 4 letih povsem nerealističen (čeprav je program aktivnosti sam po sebi večinoma dober).

Sam bom k temu na hitro dodal samo dva vidika. Prvi je, da je seveda v 4 letih prepoloviti zaostanek v produktivnosti za Avstrijo na ravni znanstvene fantastike. Avstrija je v zadnjem desetletju svojo produktivnost (BDP na prebivalca) v povprečju povečevala po 1% letno. Kot kaže spodnja slika, če Slovenija želi zaostanek v produktivnosti za Avstrijo prepoloviti (lani je dosegala 51% produktivnosti Avstrije) v 4 letih, potrebuje povprečno letno rast BDP na prebivalca v višini 11.5%! Oziroma slovensko gospodarstvo mora rasti za dobrih 10 odstotnih točk hitreje od Avstrije! Ni realistično, če se milo izrazimo.

Slo-Aut_Rast BDPpc

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: