Ne vem. Sem sicer ekonomist, vendar si ne upam zelo določno karkoli trditi glede tega. Preprosto ne poznam dovolj tega segmenta gospodarstva, da bi si drznil dati takšno ali drugačno diagnozo. Toda DDV je še najmanjši problem, ki tare tiskane medije. Večji problem so lastne napake oziroma postopna degradacija standardov v branži. Pa ne želim s tem nikogar užaliti. Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Relativnost slovenskega javnega dolga in obveznosti do tujine
Bine Kordež
V zadnjem času ne mine dan, da ne bi spremljali opozoril ter črnih napovedi o stanju naših javnih financ zaradi prezadolženosti države. Kljub temu, da je državni ali javni dolg še precej pod povprečjem držav Evropske Unije, je zaskrbljujoča predvsem njegova hitra rast. V zadnjih treh letih se je namreč več kot podvojil, od 8,2 milijarde evrov ob koncu leta 2008 na blizu 17,0 milijard konec lanskega leta. K nervozi finančnih trgov in posledično dvigovanju obrestnih mer in dilemah o zmožnosti vračila dolga dodatno prispeva majhnost in občutljivost države, v precejšnji meri pa tudi neusklajenost znotraj države, nezmožnost sprejetja kakih resnih sprememb in seveda vseh negativnih signalov, ki jih redno pošiljamo tujini. Toda objektivno gledano je realno “breme” slovenskih obveznosti do tujine povsem obvladljivo, kar relativizira nervozo finančnih trgov in psihozo, ki smo ji priča. Nadaljujte z branjem
Prosti pad Slovenije se nadaljuje
Danes objavljena Jesenska napoved Umarja kaže, da se bo BDP letos skrčil za 2%, naslednje leto pa še za dodatnih 1.4%. Te ocene Umarja so se sicer glede na Pomladansko napoved nekoliko prilagodile dejanskim gospodarskim gibanjem, vendar pa so Umarjeve napovedi še vedno zelo optimistične. Glede na zadnje objavljene indikatorje SURS, ki kažejo upadanje gospodarske aktivnosti (BDP) v prvi polovici leta za 3.2% ter glede na trendno slabšanje domačega trošenja, bo padec gospodarske rasti letos precej večji (okrog 3%), naslednje leto pa verjetno okrog 2%. Vlada bi pri načrtovanju proračunov za leti 2013 in 2014 dejansko morala uporabiti bolj konzervativne napovedi od Umarjevih ali pa oblikovati ustrezno velike proračunske rezerve. Nadaljujte z branjem
Matchbox twenty – Don’t let me down
Matchbox twenty sem precej poslušal dobrih deset let nazaj. Igrali so tak prijeten alter pop-rock. Albuma Yourself Or Someone Like You (1996) in Mad Season (2000) sta bila prava osvežitev. No, potem pa je pevec Rob Thomas zaslovel s sodelovanjem s Santano v pesmi Smooth in dobil željo po solo karieri, ki pa je, kar se mene tiče, izpadla katastrofalno slabo (“just another Justin Timberlake”). Zdaj so se Matchbox twenty vrnili z novim albumom North (2012). Nadaljujte z branjem
Simulator za fiskalno pravilo
To je preprost simulator fiskalnega pravila, pripravljen v excelu in oblikovan na podlagi vladnega gradiva za zakon o fiskalnem pravilu, s katerim je mogoče replicirati vladne ocene glede javnofinančnih gibanj in ki omogoča, da lahko vsakdo preveri, kako deluje fiskalno pravilo ob različnih napovedih gospodarske rasti. Nadaljujte z branjem
Fiskalno pravilo za telebane
Zadnje tedne sem imel to nesrečo, ali pa privilegij, da sem imel zelo intenzivne in poglobljene debate o fiskalnem pravilu z nekaterimi predstavniki opozicije, ki so se počutili užaljene, ker sem njihovo nasprotovanje zapisu fiskalnega pravila v ustavo poimenoval talibansko, za državo škodljivo početje. Iz teh dolgotrajnih debat se je izkristaliziralo dvoje. Prvič, da opozicijski poslanci dejansko sploh ne razumejo, za kaj gre, in da ne ločijo med fiskalnim pravilom, fiskalnim paktom EU ter simulacijami javnofinančnih gibanj naše vlade. In drugič, da je gradivo (ustavne spremembe, zakonski predlog in obrazložitev zakona) vlada precej slabo pripravila. * Nadaljujte z branjem
So what!, če je Pahorjeva vlada “podcenila bančne probleme”
Borut Pahor je simpatičen fant. Zelo lepo govori in ima lepe manire. Težko mu očitaš, da je razdiralen, da ni povezovalen ali da je aroganten v svojih nastopih. Toda ljudi je treba ocenjevati po tem, kaj delajo in ne po tem, kaj govorijo ali kako izgledajo. V tej luči je treba gledati tudi zadnjega v seriji (pred)kampanjskih nastopov Boruta Pahorja, kjer se je posul s pepelom in skesano povedal, da je njegova “vlada je podcenila bančne probleme“. Nadaljujte z branjem
Why Nations Fail: Ideologija in razvoj
Zadnjič sem se v postu Zakaj bo Slovenija bankrotirala? navezal na eno izmed argumentacij Darona Acemogluja in Jamesa Robinsona v čudoviti knjigi “Why Nations Fail“. Acemoglu in Robinson dinamiko razvoja držav razlagata z institucijami, ki so lahko inkluzivne ali ekstraktivne, spodbujajo ali zavirajo razvoj. Pri tem korenine ekstraktivnih institucij razlagata z (ne)uspešnostjo kolonialnih strategij. Ker mnogi knjige zelo verjetno ne boste kupili (kar je sicer škoda), lahko na spletni strani knjige spremljate nekaj diskusij obeh avtorjev o posameznih determinantah divergentnega razvoja držav. Da vas spodbudim k branju in razmišljanju, bom v prihodnje dal nekaj povezav na meni zanimivejše teme. Denimo, ali lahko ideologija vpliva na gospodarski razvoj? Nadaljujte z branjem
Woody Allen z nevrotičnostjo iz Rima ali tako nekako
Woody Allen simbolizira to, česar ne maram v Ameriki oziroma česar ne maram nasploh. Ta urbani, mondeni, nevrotični a-la-freudovski kvazi-intelektualizem. Težko se odločim, kaj mi je bolj odvratno od obojega – woodyallenovska kvazi-intelektualistična urbana nevrotičnost ali sex-and-the-city puhloglava wannabe-mondena kvazi-nevrotičnost. New Yorka. Ali Ljubljane v miniaturni različici. Kot da bi bil 24 ur intravenozno priključen na Pop-teve. Evtanazijo, prosim! Ne eni ne drugi ne bi mogli pri meni – kot bi rekel Đole Balašević – okititi jelke. Toda Woodyju Allenu bi morda vsaj dal malce šanse. Zdi se, da je Evropa v zadnjih letih njegovim filmom dala, ehm, nekaj skorajda podobnega duši. Nadaljujte z branjem
New York Times o Sloveniji kot padlem angelu
Ko enkrat prideš na radar svetovnih medijev s slabimi novicami, se tega slovesa težko znebiš. In težko se izogneš negativnim eksternalijam. Tudi New York Times, ki je sicer Slovenijo omenjal le v zvezi s športom (denimo ko je Slovenija igrala proti ZDA v nogometu in košarki), danes poroča o njej kot o padlem angelu ter bankrotu modela “slovenskega gradualizma”. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.