Zadnjih deset dni je bilo zelo dobrih za EU, najboljših v zadnjih dveh letih. Formalna odločitev ECB, da bo delovala kot “posojilodajalec v skrajni sili” ne glede na ceno, odločitev nemških ustavnih sodnikov o skladnosti mehanizma ESM z nemško ustavo ter razgrnitev načrta o skupnem nadzoru EU bank s strani Evropske komisije, je prineslo olajšanje in se takoj odrazilo na znižanju zahtevanih donosov državnih in korporativnih obveznic ter v rasti tečaja evra proti dolarju in švicarskemu franku. Olajšanje je tu, toda zdaj so potrebni naslednji koraki za stabilizacijo Evropske monetarne unije. Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Varčevati ali trošiti?
To je verjetno najpomembnejša makroekonomska dilema trenutno v Evropi. Uradna nemška ekonomska filozofija, temelječa na ortodoksni logiki strogega posta, zagovarja, da se morajo države najprej razdolžiti. Torej morajo najprej varčevati, uravnotežiti javne finance in ustvariti bolj zdrave temelje za rast. Toda v času, ko so tako gospodinjstva kot podjetja prezadolžena in so se instinktivno zakrčila ter zmanjšala trošenje, dodatno varčevanje države negativni povpraševalni šok samo še poglablja. Posledica je še bolj globoka recesija. * Nadaljujte z branjem
Postaja EU transferna unija?
Včerajšnja odločitev nemškega ustavnega sodišča, da evropski reševalni sklad ESM ni v nasprotju z ustavo, je prinesla veliko olajšanje med voditelji EU držav. Hkrati pa je ta odločitev odprla tudi pot naprej v smeri preobrazbe EU v transferno unijo. Bistvo koncepta transferne unije, na katerem temelji tudi nacionalna država s številnimi regijami, je v tem, da države (regije), ki so bolj uspešne – to pa so tudi zato, ker imajo koristi od enotnega trga – s transferji pomagajo bolj šibkim državam (regijam). To spoznanje pa je, zdi se, v Nemčiji sprožilo svojevrsten psihološki šok. Nadaljujte z branjem
Učinek reform in vrednost nasvetov iz tujine
Bine Kordež
Spremljanje razprav in komentarjev sprejemanja strukturnih reform kaže, da obstaja precejšnja verjetnost, da bodo tokrat potrjene. Tako pokojninska kot tudi reforma trga delovne sile seveda ne moreta biti kaj pomembneje drugačna kot predlogi, ki so bili zavrnjeni lansko leto, a vseeno se vsi akterji zavedajo, da so trenutne razmere preveč resne, da bi sprejem ponovno zavrnili. Za dosego cilja bo pač koalicija predlagala nekoliko bolj omiljene rešitve kot so bile prve zamisli, opozicija požrla cmok, da ne more blokirati predlogov samo zato, da pokažejo enako moč kot lanska opozicija. Svoje odgovornosti in nujnosti vsaj določenih sprememb pa se zavedajo tudi sindikati. Glede na nastope in izjave nekaterih tujih politikov v zadnjem času, bi bile takšne poteze v tujini vsekakor sprejete dokaj pozitivno in mogoče prispevale nekoliko k umiritvi nervoze finančnih trgov. Nadaljujte z branjem
Maša Kociper pojasni fiskalno pravilo
Ker sem bil v tistem času na dopustu, mi je ušla ta genialna pedagoška razlaga fiskalnega pravila. Mea culpa. Od oktobra naprej bom ta pedagoški pripomoček pridoma uporabljal na predavanjih. Hvala, ga. Kociper! Nadaljujte z branjem
Kako učinkovita bo letos vlada pri znižanju deficita?
V medijih smo lahko prebrali izjavo finančnega ministra o predvidenem zmanjšanju javno-finančnega primanjkljaja od lanskih 6,4 % BDP na predvidoma 3,5 % BDP v letošnjem letu. Ta skoraj prepolovitev primanjkljaja je vsekakor pozitivna izjava v razmerah, ko nekateri politiki kar tekmujejo, kdo bo (zaradi domačih interesov) razmere prikazal v čim bolj negativni luči. Ker tujina pogosto dokaj nekritično povzema naše ocene, bo mogoče prisluhnila tudi tem obetavnim napovedim – čeprav so v precejšnji meri zavajajoče in ne odražajo dejanskih sprememb v javnih financah. Je pač tako, da se vsi najraje zanašajo na kake izjave ali posamezno številko izven konteksta. Analiza številk pač zahteva precej več napora in tudi znanja. Nadaljujte z branjem
So kakšne alternative akciji ECB?
Po tem, ko je Guverner ECB, Mario Draghi, prejšnji teden uresničil svoje namere glede ponovnega zagona programa pogojevanega odkupa državnih obveznic članic evro območja v težavah, so se predvsem v nemškem tisku pojavila številna negodovanja tej potezi. Glavna očitka sta, prvič, da je ECB s tem prekoračila svoj mandat, in drugič, da se je ECB s tem izognila demokratičnemu nadzoru. Ne glede na to javno negodovanje pa večina nemških politikov tiho podpira potezo ECB. Če ECB ne bi intrevenirala na ta način, bi namreč morala ukrepati nemška vlada in še povečati finančno malho mehanizma ESM, za kar pa bi težko dobila podporo v Bundestagu. Nadaljujte z branjem
What went wrong in Slovenia?
The decline could hardly be more dramatic. From 7 % economic growth in 2007 to a 7.8 % decline in 2009. From 22 % public debt as a percentage of GDP in 2007 to 52% of GDP in 2012. In only a few years Slovenia made a “progress” from the best pupil in the class to a country on the verge of bankruptcy. What went wrong?
English version of my OpEd piece in Die Presse. * Nadaljujte z branjem
Rast cen hrane in izvirni greh
Igor Masten
Pretekli teden so se nam ponovno začele dogajati napovedane podražitve hrane po občutnejših stopnjah. Med vzroki podražitev so spet v ospredju občutne podražitve osnovnih surovin, od žit dalje, ki lahko hitro vplivajo na stroške proizvodnje različnih vrst hrane. Spomin na podobne podražitve v letu 2007 je še močno živ in močno vpliva na reakcijo javnosti tudi danes. Čeprav tega ne bo spremljal splošen izbruh inflacije kot leta 2007, so za mnogo ljudi, današnje podražitve še bolj problematične, saj do njih prihaja v času, ko je slovenski BDP zaradi dveh recesij nižji, brezposelnih pa ima Slovenija tudi več kot dvakrat več v primerjavi z letom 2007. *
Druga sanacija bank. Toda tokrat bo dražja
Pred Slovenijo je že druga splošna sanacija bank v dveh desetletjih. To načeloma ni nič posebnega, saj je večina držav po večjih finančnih krizah vsakih nekaj desetletij primorana v sanacijo bank. ZDA so denimo predzadnjo sanacijo izvedle v 1980. letih, Španija in Skandinavske države pa v 1990. letih. Poglejmo, kaj imata obe sanaciji skupnega, v čem je tveganje te večje in zakaj bo dražja od prve sanacije. * Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.