Kako učinkovita bo letos vlada pri znižanju deficita?

V medijih smo lahko prebrali izjavo finančnega ministra o predvidenem zmanjšanju javno-finančnega primanjkljaja od lanskih 6,4 % BDP na predvidoma 3,5 % BDP  v letošnjem letu. Ta skoraj prepolovitev primanjkljaja je vsekakor pozitivna izjava v razmerah, ko nekateri politiki kar tekmujejo, kdo bo (zaradi domačih interesov) razmere prikazal v čim bolj negativni luči. Ker tujina pogosto dokaj nekritično povzema naše ocene, bo mogoče prisluhnila tudi tem obetavnim napovedim – čeprav so v precejšnji meri zavajajoče in ne odražajo dejanskih sprememb v javnih financah. Je pač tako, da se vsi najraje zanašajo na kake izjave ali posamezno številko izven konteksta. Analiza številk pač zahteva precej več napora in tudi znanja.

Lanski proračunski primanjkljaj je znašal 1,53 milijarde evrov ali 4,3 % BDP, preostali dve odstotni točki skupnega javno-finančnega primanjkljaja pa izhaja iz nekaterih naložb države in sicer: vsem znane naložbe 240 milijonov za dokapitalizacijo NLB (0,7 % BDP), skoraj spregledane 60 milijonske dokapitalizacije SOD ter računovodskega priznanja obveznosti države do SOD iz naslova zakonov o obveznosti za različne žrtve (0,6 % BDP), kreditov tujini iz naslova evropskih reševalnih skladov (0,4 % BDP) ter še nekaj ostalih naložb. Teh dodatnih naložb letos zaenkrat res ni, saj reševanje evropskih dolžnic poteka drugače, obveznosti do SOD-a so zaenkrat urejene, pri NLB pa je bil sprejet drug koncept dokapitalizacije, ki formalno dolga ni povečal, čeprav vsebinsko ni pomembno drugačen.

Sprejeti ukrepi za uravnoteženje javnih financ vplivajo samo na proračunski primanjkljaj in ta naj bi se po načrtih znižal iz lanskih omenjenih 4,3 % na 3 % po sprejetem rebalansu proračuna. Kot vidimo iz izjav ministra, se tudi na ministrstvu že zavedajo, da nam ne bo uspelo doseči 3 odstotnega primanjkljaja in mejo postavljajo že na 3,5 %. Analiza dosedanjih gibanj v proračunu pa kaže, da bo primanjkljaj mogoče samo kakih dobrih 100 milijonov manjši kot lansko leto, da se bo torej gibal na nivoju okoli 4 % BDP. Realna sprememba na področju javnih financ bo torej po vseh sprejetih ukrepih, nezadovoljstvu, varčevanju in velikih besedah mogoče samo nekaj desetink odstotka, daleč od pričakovanega izboljšanja javno-finančne slike Slovenije. Poglejmo torej ta gibanja nekoliko bolj podrobno.

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je proračunski primanjkljaj znašal 969 milijonov evrov ali samo 100 manj kot je predvideno za celo letošnje leto po sprejetem rebalansu proračuna. Upoštevaje še ciklična gibanja pri vplačevanju trošarin, je slika še za kakih 50 milijonov evrov slabša. Po rebalansu naj bi namreč primanjkljaj znašal 1.072 milijona evrov ali približno 3 % BDP.

Po sprejetem rebalansu proračuna na strani izdatkov, naj bi bili ti v preostalih mesecih tega leta okoli 3 % nižji kot lani v enakem obdobju, kar je v seštevku vseh odhodkov dokaj realno pričakovanje. Je pa res, da so precejšnja odstopanja v strukturi. V skladu z rebalansom bi se v zadnjih petih mesecih morali izdatki za javne zavode zmanjšati za več kot četrtino, investicije le za 5 %, socialni izdatki ter nakazila ZPIZ-u iz proračuna pa bi lahko bili celo 4 % večji kot lani. Objektivno lahko pričakujemo, da se bodo vse navedene skupine izdatkov v skladu s sprejetimi ukrepi na področju javnega financiranja znižali nekje med 5 in 10 %, a v seštevku naj bi bili približno na ravni sprejetega rebalansa.

Večji problem pa je na prihodkovni strani. Da bi ob navedenih izdatkih lahko dosegli načrtovan primanjkljaj državnega proračuna, bi morali biti prihodki v obdobju avgust – december kar za 6 % višji kot so bili skupni proračunski prihodki v enakem obdobju preteklega leta. DDV in trošarine bi morale biti tako večje za 2 % glede na lani, davek na dobiček preko 10 %, ostali prihodki in prihodki od premoženja več kot četrtino in enako tudi neto prilivi iz Evropske Unije.

Glede na gibanje gospodarske aktivnosti ter potrošnje prebivalstva so seveda takšna pričakovanja popolnoma nerealna. To potrjujejo tudi podatki o prihodkih za prvih sedem mesecev, ki so bili 2 % nižji kot lani in to še v času večje potrošnje oz. pred sprejetimi varčevalnimi ukrepi, ki imajo seveda tudi negativen vpliv na prihodkovno stran (kar je bilo seveda ob sprejemanju ukrepov popolnoma zanemarjeno).

Če poskusimo oceniti pričakovane prilive v preostalih mesecih letošnjega leta, bodo ti verjetno okoli 5 % nižji kot v enakem obdobju lanskega leta. To bi na letnem nivoju pomenilo za več kot 3 % nižje prihodke kot v letu 2011 oziroma ob navedenih odhodkih okoli 1,4 milijarde proračunskega primanjkljaja (torej verjetno le kakih 100 milijonov manj kot v preteklem letu).

Gibanja v javnih financah potrjujejo oceno, da so sprejeti ukrepi na področju varčevanja sicer znižali proračunske izdatke, povzročili pa so dodatno znižanje potrošnje ter gospodarske aktivnosti in posledično tudi nižje proračunske prihodke. Finančni učinki vseh varčevalnih ukrepov tako ne bodo pomembneje presegli 100 milijonov evrov prihrankov (le 0,3 % BDP) ob vseh negativnih posledicah na gospodarsko rast in razpoloženje ter aktivnosti prebivalstva. S samo 2 odstotni točki višjo stopnjo DDV ter zamrznitvijo ključnih proračunskih izdatkov (plač, pokojnin, socialnih izdatkov) bi nedvomno dosegli boljše finančne učinke in to brez bolečih posegov. Drži pa, da se bo tudi omenjeni še vedno 4 % proračunski primanjkljaj v letošnjem letu razumel kot pomembno izboljšanje na lanskih 6,4 %, ne glede na neprimerljivost in ne glede na dejstvo, da vsi sprejeti ukrepi niso prinesli kakega vsebinskega izboljšanja (prej obratno).

Bine Kordež

One response

  1. Tudi sam menim, da smo na robu bankrota. Upam, da bo to vladi s čimprejšnjo prodajo državnega premoženja in ostalimi uktepi to uspelo preprečiti. Drugače pa tudi prisilna uprava iz Bruslja nebi bila tako slaba stvar. Bi malo počistili ta Avgijev hlev in eni bi se bolj zavedli realnosti.

%d bloggers like this: