Predsednik vlade Janez Janša se je v manj kot dveh mesecih dvakrat zapletel v neprijetne situacije, ko je v javnosti nespametno razkrival občutljive informacije o stanju države in s tem vznemiril partnerje v EU, tuje medije in mednarodne finančne trge. V začetku julija je Janša izjavil, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati pomoč EU, če se bodo negativni trendi nadaljevali. Janša je moral kasneje svoje izjave “relativizirati”, češ da so bile namenjene komunikaciji z opozicijo. Finančni minister Janez Šušteršič pa se je zaradi te izjave zagovarjal na sestanku evroskupine in izjave predsednika vlade označil kot “nespretno” in “preveč iskreno” komunikacijo, ki naj bi prispevala k špekulacijam na finančnih trgih. Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Update 2: Je mar Janez Janša neprišteven?
Številni častilci “lika in dela” aktualnega predsednika vlade so danes, namerno, spregledali poanto mojega včerajšnjega posta o izjavah Janeza Janše. Vsled izogiba napačnim interpretacijam spodaj navajam nekaj poudarkov iz mojega včerajšnjega večernega intervjuja za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Poudarke so objavili avstrijski mediji, med njimi tudi Kurier. Nadaljujte z branjem
Update: Je mar Janez Janša neprišteven?
V prejšnjem zapisu nisem bil dovolj ažuren, ko sem rekel, da se bo “v nekaj dneh sprožil plaz špekulacij ali Slovenija res nima več za izplačilo oktobrskih plač in pokojnin in če bo že oktobra zaprosila za pomoč.” Že pred tem je avstrijski časnik Die Presse v on-line izdaji objavil članek o tem, da lahko Slovenija svoje račune poravnava samo še nekaj tednov (“Slowenien kann seine Rechnungen nur noch wenige Wochen begleichen”), sklicujoč se na intervju Janeza Janše, kjer jo to napovedal. Pri tem pa špekulirajo o tem, kaj bo z avstrijskimi naložbami v Sloveniji ter njihovimi bankami. Nadaljujte z branjem
Je mar Janez Janša neprišteven?
Predstavljajte si, da je vaš znanec malce živel preko svojih zmožnosti in da si je nabral precejšen minus na tekočem računu pri njegovi banki. Na drugo banko gre zaprosit za gotovinski kredit, s katerim bi pokril nedovoljeno negativno stanje na tekočem računu. Vse dokumente je že uredil, le kreditni odbor še mora potrditi kredit. Nato pa si ni mogel kaj, za lokalni časnik je dal izjavo, da bo že konec meseca postal nelikviden in da mu ne uide osebni stečaj, če mu banka ne odobri tega kredita. Kaj bi rekli temu znancu? Da je popolni idiot? Da je neprišteven? No, in kaj bi rekli o predsedniku vlade Janezu Janši, ki je prejšnji petek naredil enako? Nadaljujte z branjem
Zanimivo branje: Europe 2020 Project Bond Initiative
Nekoliko pozno, toda novembra 2011 je tudi EU pripravila skupen evropski program investicij v javno infrastrukturo – Europe 2020 Project Bond Initiative. Namen programa je spodbuditi investicije v javno infrastrukturo (transport, energetiko in širokopasovni dostop) ter oblikovati dolžniški trg kapitala kot dodatni vir financiranja investicij v infrastrukturne projekte. Program naj bi izvajala Evropska investicijska banka (EIB), njegova vrednost pa naj bi znašala 1.5 do 2 bilijona evrov. Nadaljujte z branjem
Zanimivo branje: World Bank – Global Infrastructure Investments in Times of Crisis
Tudi “policy paper” Svetovne banke iz januarja letos predvideva, da se okrevanje svetovnega gospodarstva – predvsem zaradi krize evro območja – lahko zamakne za nekaj let, zato svet potrebuje strategijo za zagon gospodarstva. Takšna strategija bi lahko bila “global infrastructure initiative” – vlaganja v javno infrastrukturo, ki bi za seboj potegnila povpraševanje tudi po industrijskih izdelkih. Ta “policy paper” je dober, ker predstavlja uravnotežen pogled na potencialne koristi od vlaganj in multiplikativne učinke ter odgovarja na številne pomisleke glede učinkovitosti takšne strategije. Nadaljujte z branjem
Zanimivo branje: US Infrastructure Investment Report
Ameriški predsednik Barack Obama je zgodaj leta 2009 napovedal 800 milijard dolarjev težek paket za stimuliranje gospodarstva. Del tega paketa je tudi program za povečanje investicij v javno infrastrukturo, lansiran oktobra 2010, v vrednosti 50 milijard dolarjev ter ustanovitev posebne banke (National Infrastructure Bank). Obamova administracija si od programa obeta predvsem izboljšanje kvalitete javne infrastrukture, od česar naj bi imel največ koristi predvsem srednji razred, ter seveda posredno stimuliranje gospodarstva z zagonom novega investicijskega cikla. Nadaljujte z branjem
Recesija v Sloveniji se poglablja
Po podatkih SURS se gospodarska recesija v Sloveniji poglablja, saj BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani upada že tretje četrtletje zapored. Medtem ko je v lanskem zadnjem četrtletju upadel za okroglo 1%, v prvem četrtletju letos za 0.7%, pa je v drugem četrtletju upadel že za 2.2% (po podatkih, ki ne upoštevajo sezonske komponente in niso prilagojeni za število delovnih dni, pa kar za 3.2%). V prvi polovici leta je na letni ravni BDP upadel že za 1.6%. Razlog za padec je zmanjšanje vseh komponent trošenja: gospodinjstev za 3%, države za 2% ter bruto investicij za 22.1%. Edini pozitivni prispevek k BDP je prispeval saldo menjave blaga in storitev s tujino – za 3.4%, pri čemer pa se tako izvoz kot uvoz zmanjšujeta. Ali drugače povedano, če Slovenija ne bi izvažala, bi se v drugem četrtletju letos zaradi manjšega trošenja domačih subjektov BDP zmanjšal kar za 6.8%. Nadaljujte z branjem
Se je Nemčija zablefirala?
Wolfgang Münchau, urednik FT Deutschland in kolumnist Spiegla, nemško politiko glede krize evra označuje z izrazom “to call a bluff“. Torej, da se je preprosto zablefirala, kar Nemčijo zdaj dela bolj ranljivo. Največjo izgubo od razpada evro območja bo namreč imelo nemško gospodarstvo. Zato bo Nemčija svojo nepopustljivo politiko trdega posta do ostalih evrskih držav morala spremeniti. Vprašanje časa pa je, kdaj bodo to šibko točko Nemčije “zavohale” ostale države in razvodenele nemške zahteve po fiskalnem paktu ali nasprotovanje evro obveznicam ali nasprotovanje politiki ECB glede kupovanja državnih obveznic šibkejših članic. Nadaljujte z branjem
Koliko centralne banke financirajo države?
Eden izmed temeljnih postulatov ekonomske politike po koncu 1970. let, ko so zaradi negativne izkušnje z visoko inflacijo centralne banke pridobile neodvisnost od vlad, je, da centralne banke ne smejo (neposredno) financirati držav. Ali drugače, centralne banke ne smejo posojati državam oziroma vlade se ne smejo zadoževati pri centralnih bankah. Ker bi to v končni instanci sprožilo inflacijo, temeljna naloga centralnih bank pa je zagotavljati cenovno stabilnost. No, centralne banke to vseeno počnejo. Posredno – tako, da odkupujejo državne vrednostne papirje na sekundarnem trgu. Spodnja slika kaže denimo, da je do konca letošnjega avgusta ameriški FED nakupil za 1.64 bilijona dolarjev ameriških državnih obveznic, ECB pa “le” za 211 milijard evrov obveznic držav z evrom. Preračunano v odstotek BDP: FED je nakupil za 11.3% BDP ameriških obveznic, ECB pa za 2.3% BDP oziroma za dobrih petkrat več. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.