Prosti pad Slovenije se nadaljuje

Danes objavljena Jesenska napoved Umarja kaže, da se bo BDP letos skrčil za 2%, naslednje leto pa še za dodatnih 1.4%. Te ocene Umarja so se sicer glede na Pomladansko napoved nekoliko prilagodile dejanskim gospodarskim gibanjem, vendar pa so Umarjeve napovedi še vedno zelo optimistične. Glede na zadnje objavljene indikatorje SURS, ki kažejo upadanje gospodarske aktivnosti (BDP) v prvi polovici leta za 3.2% ter glede na trendno slabšanje domačega trošenja, bo padec gospodarske rasti letos precej večji (okrog 3%), naslednje leto pa verjetno okrog 2%. Vlada bi pri načrtovanju proračunov za leti 2013 in 2014 dejansko morala uporabiti bolj konzervativne napovedi od Umarjevih ali pa oblikovati ustrezno velike proračunske rezerve.

Umar v Jesenski napovedi izpostavlja predvsem krčenje investicij (-9.0 %), krčenje obsega državne potrošnje (-3.4 %) ter letos prvič tudi krčenje zasebne potrošnje (-3.0 %). V naslednjem let pa naj bi bil upad zasebne in državne potrošnje še večji kot letos (-3.6 % oz. -6.9 %).

Razlogi za trendno slabšanje domačega trošenja so predvsem, prvič, v že sprejetih varčevalnih ukrepih iz prve polovice letošnjega leta, ki bodo na trošenje in plače v javnem sektorju imeli učinek šele v drugi polovici leta; drugič, v novem svežnju vačevalnih ukrepov, ki jih bo vlada sprejela v začetku oktobra in ki bodo dodatno zarezali v plače ter število zaposlenih v javnem sektorju; in tretjič, v nujnem dvigu DDV za 2 odstotni točki, sicer vlada letos ne bo mogla uresničiti cilja o samo 3.5-odstotnem proračunskem primanjkljaju. Vse troje skupaj pa povečuje negotovost, zmanjšuje zaupanje domačih potrošnikov in bo tudi vplivalo na zmanjšanje porabe gospodinjstev.

Kratkoročno vlada teh negativnih trendov trošenja gospodinjstev zaradi nujnih varčevalnih ukrepov ne more obrniti, lahko pa s pozitivnimi ukrepi poskuša spodbuditi gospodarstvo, da bi začelo rasti v drugi polovici naslednjega leta. Prvič, predvsem s povečanjem tistih naložb v javno infrastukturo, ki ne zahtevajo velike kratkoročne dinamike javnih sredstev in kjer je mogoče uporabiti sredstva EU (drugi tir Koper – Divača) oziroma kjer je mogoče pridobiti tuje investitorje (tretji pomol v Luki Koper, naložbe v energetiko itd.). S tem bi spodbudila domači gradbeni sektor in številna podjetja v dobaviteljski verigi.

In drugič, hkrati s tem pa bi morala vlada s tujimi kapitalskim skladi dogovoriti oblikovanje nekakšnega “sovereign funda“, torej sklada, ki bi zbral sredstva na mednarodnih kapitalskih trgih, ki bi jih nato kot kapitalske deleže vložil v slovenska podjetja, ki imajo dobre programe in investicijske načrte, vendar zaradi kreditnega krča in prevelike zadolženosti ne morejo priti do svežih kreditov. To bi spodbudilo rast predvsem izvoznega dela gospodarstva.

Seveda pa bo ob teh stimulativnih ukrepih vlada morala narediti tudi svojo domačo nalogo glede izvedbe strukturnih reform (pokojninska, delovno-pravna, administrativna) in sanacije bank, sicer se bo prosti pad Slovenije na mednarodnih finančnih trgih nadaljeval in bo bankrot zaradi nezmožnosti refinanciranja proračuna postal neizbežen.

%d bloggers like this: