Islandija in Irska sta prvi evropski državi, ki ju je v času te globalne finančne krize doletela domača bančna kriza, in prvi državi, ki sta morali banke sanirati. Kljub številnim podobnostim glede pomena bančnega sektorja za celotno gospodarstvo, sta ubrali zelo različne poti njegove sanacije. Toda končni stroški so zelo podobni. Zelo zelo visoki. Kaj se lahko naučimo iz njunih bančnih sanacij? * Nadaljujte z branjem
Category Archives: svet
O histeričnosti finančnih trgov
Pred mesecem in pol sem na podlagi študije De Grauwe in Ji (2012) pisal o neracionalnosti finančnih trgov, ki so v primeru držav Evropske monetarne unije sistematično podcenjevali rizike pred krizo, po krizi pa jih začeli sistematično precenjevati. Pred dnevi sta kolega iz NECSI, Cambridge, Lagi in Bar-Yam (2012), v novi študiji te ugotovitve potrdila in nakazala, da bi lahko bili družbeni stroški za Grčijo bistveno nižji (manj striktno varčevanje, nižji padec BDP in manj izgubljenih delovnih mest), če finančni trgi ne bi iracionalno in histerično ponoreli. Nadaljujte z branjem
Tudi Španija je Slovenija – elite in ekstrakcija rent
Pred enim mesecem sem v članku Zakaj bo Slovenija bankrotirala? pisal o institucionalnih razlogih, zakaj je Slovenija padla v to brezno in katere institucionalne spremembe mora izvesti, da se iz njega izvleče. Pravkar sem videl, da je dva tedna nazaj španski El Pais objavil podobno institucionalno analizo tudi za Španijo, v kateri César Molinas predlaga politične spremembe v Španiji – predvsem uvedbo večinskega volilnega sistema. Nadaljujte z branjem
Najdražje bančne krize po letu 1970. Slovenija že zelo blizu
Luc Laeven in Fabián Valencia iz IMF sta junija letos objavila raziskavo o najdražjih bančnih krizah na svetu po letu 1970. Sedanja irska bančna kriza je po vseh treh dimenzijah stroškov najdražja bančna kriza v zadnjih štirih desetletjih med razvitimi državami. Ni pa najdražja nasploh. Slovenija kotira precej visoko – na ravni zgodovinskega povprečja razvitih držav, čeprav sedanje bančne krize sploh še ni začela reševati. Nadaljujte z branjem
Naslednji koraki za EU
Zadnjih deset dni je bilo zelo dobrih za EU, najboljših v zadnjih dveh letih. Formalna odločitev ECB, da bo delovala kot “posojilodajalec v skrajni sili” ne glede na ceno, odločitev nemških ustavnih sodnikov o skladnosti mehanizma ESM z nemško ustavo ter razgrnitev načrta o skupnem nadzoru EU bank s strani Evropske komisije, je prineslo olajšanje in se takoj odrazilo na znižanju zahtevanih donosov državnih in korporativnih obveznic ter v rasti tečaja evra proti dolarju in švicarskemu franku. Olajšanje je tu, toda zdaj so potrebni naslednji koraki za stabilizacijo Evropske monetarne unije. Nadaljujte z branjem
Varčevati ali trošiti?
To je verjetno najpomembnejša makroekonomska dilema trenutno v Evropi. Uradna nemška ekonomska filozofija, temelječa na ortodoksni logiki strogega posta, zagovarja, da se morajo države najprej razdolžiti. Torej morajo najprej varčevati, uravnotežiti javne finance in ustvariti bolj zdrave temelje za rast. Toda v času, ko so tako gospodinjstva kot podjetja prezadolžena in so se instinktivno zakrčila ter zmanjšala trošenje, dodatno varčevanje države negativni povpraševalni šok samo še poglablja. Posledica je še bolj globoka recesija. * Nadaljujte z branjem
Postaja EU transferna unija?
Včerajšnja odločitev nemškega ustavnega sodišča, da evropski reševalni sklad ESM ni v nasprotju z ustavo, je prinesla veliko olajšanje med voditelji EU držav. Hkrati pa je ta odločitev odprla tudi pot naprej v smeri preobrazbe EU v transferno unijo. Bistvo koncepta transferne unije, na katerem temelji tudi nacionalna država s številnimi regijami, je v tem, da države (regije), ki so bolj uspešne – to pa so tudi zato, ker imajo koristi od enotnega trga – s transferji pomagajo bolj šibkim državam (regijam). To spoznanje pa je, zdi se, v Nemčiji sprožilo svojevrsten psihološki šok. Nadaljujte z branjem
So kakšne alternative akciji ECB?
Po tem, ko je Guverner ECB, Mario Draghi, prejšnji teden uresničil svoje namere glede ponovnega zagona programa pogojevanega odkupa državnih obveznic članic evro območja v težavah, so se predvsem v nemškem tisku pojavila številna negodovanja tej potezi. Glavna očitka sta, prvič, da je ECB s tem prekoračila svoj mandat, in drugič, da se je ECB s tem izognila demokratičnemu nadzoru. Ne glede na to javno negodovanje pa večina nemških politikov tiho podpira potezo ECB. Če ECB ne bi intrevenirala na ta način, bi namreč morala ukrepati nemška vlada in še povečati finančno malho mehanizma ESM, za kar pa bi težko dobila podporo v Bundestagu. Nadaljujte z branjem
Update: Je mar Janez Janša neprišteven?
V prejšnjem zapisu nisem bil dovolj ažuren, ko sem rekel, da se bo “v nekaj dneh sprožil plaz špekulacij ali Slovenija res nima več za izplačilo oktobrskih plač in pokojnin in če bo že oktobra zaprosila za pomoč.” Že pred tem je avstrijski časnik Die Presse v on-line izdaji objavil članek o tem, da lahko Slovenija svoje račune poravnava samo še nekaj tednov (“Slowenien kann seine Rechnungen nur noch wenige Wochen begleichen”), sklicujoč se na intervju Janeza Janše, kjer jo to napovedal. Pri tem pa špekulirajo o tem, kaj bo z avstrijskimi naložbami v Sloveniji ter njihovimi bankami. Nadaljujte z branjem
Je mar Janez Janša neprišteven?
Predstavljajte si, da je vaš znanec malce živel preko svojih zmožnosti in da si je nabral precejšen minus na tekočem računu pri njegovi banki. Na drugo banko gre zaprosit za gotovinski kredit, s katerim bi pokril nedovoljeno negativno stanje na tekočem računu. Vse dokumente je že uredil, le kreditni odbor še mora potrditi kredit. Nato pa si ni mogel kaj, za lokalni časnik je dal izjavo, da bo že konec meseca postal nelikviden in da mu ne uide osebni stečaj, če mu banka ne odobri tega kredita. Kaj bi rekli temu znancu? Da je popolni idiot? Da je neprišteven? No, in kaj bi rekli o predsedniku vlade Janezu Janši, ki je prejšnji petek naredil enako? Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.