Pozdravljeni,
Hm, nisem prepričan, da ste zaradi te diskusije še “bolj krivi“. Krivi niste nič bolj in nič manj, kot ste. Toda zdi se mi, da te debate niste izkoristili za boljšo predstavitev vaših motivov za prevzem ter pojasnitev okoliščin po tem, ko je že postalo jasno, da bo prevzemna avantura fiasko. Vaših dejanj po tem ter ravnanja bank v celi zgodbi. V času prevzema in po tem, ko je nastopila kriza. Nadaljujte z branjem
Pozdravljeni,
Ob pobudi za najino javno dopisovanje ste napisali, da skozi nadaljevanja diskusanta počasi zbližujeta stališča ali pa vsaj bolje razumeta stališča sogovornika. Sam vašim načelnim pogledom niti ne oporekam in ob pozitivnem pogledu na zapisano, bi lahko zaključil, da ste tudi vi potrdili kako moje razmišljanje. Imel sem tudi priložnost predstaviti nekaj svojih dodatnih pogledov in argumentov. Je pa tudi res, da je bil vsak moj zapis povod za neke dodatne negativne ocene, lahko bi rekel kar obtožbe. Nekatere posredno za vse akterje, druge kar neposredno. Zato verjetno vseeno kar drži stališče, da se je bolje čim manj izpostavljati – kot to velja za večino drugih akterjev, ki niso nikjer obravnavani (še nisem videl, da bilo kje izpostavljeno več kot pet, šest imen). Nadaljujte z branjem
Pozdravljeni,
Predvidevam, da ste me po pomoti narobe razumeli. Nikjer nisem zapisal ali zagovarjal stališča, »da je potrebno predstavljati, da imam ta denar jaz (ob vedenju, da to ne drži), ker se potem ljudje vseeno nekoliko boljše počutijo«. Ne tega jaz ne predstavljam, niti ne zagovarjam. Dejstvo pač je, da si ljudje to tako predstavljajo, ker bodisi tako verjamejo ali si želijo to verjeti. Jaz samo ugotavljam to kot dejstvo. Nadaljujte z branjem
Jože P. Damijan, Igor Masten in Sašo Polanec
Čeprav je znano, da so gospodarsko-finančni cikli povsem običajen pojav tržnih gospodarstev, ki ga nazorno opišeta in prikažeta Reinhart in Rogoff (2009), je zadnja gospodarska kriza pokazala na številne slabosti ureditve finančnega sektorja in delovanja ekonomije (vključno s financami) kot vede. Tako v svetu nedvomno obstaja soglasje, da je potrebno izboljšati delovanje finančnega sektorja, tako da se zmanjšajo spodbude za oportunistično obnašanje in dopolniti ekonomijo kot vedo z novimi spoznanji, ki bodo v prihodnje usmerjala ekonomsko politiko.* Nadaljujte z branjem
Pozdravljeni,
Vaš zadnji stavek predstavlja pravzaprav srž celotne diskusije. Moj osnovni namen prvega dopisa in kasnejših tekstov ni bilo odpiranje problematike o prevzemih nasploh, ker je tu ocena tako jasna. Nikjer tudi nisem napisal, da je ključno vprašanje menedžerskih prevzemov koliko si je kdo prigrabil, kot ste začeli včerajšnji tekst. Nadaljujte z branjem
Bi morili? Ob tem vprašanju se boste seveda zgolj prizanesljivo nasmehnili in se povprašali o mojem duševnem zdravju. Pa ste prepričani, da ne bi? Kaj pa če vprašam nekaj bolj preprostega: bi postali »tajkun« oziroma bi “ukradli” podjetje, če bi se vam kot menedžerju ponudila priložnost? Zdaj ste verjetno zastali in se za trenutek zamislili, čeprav je »biti tajkun« ena najgrših psovk v teh časih. * Nadaljujte z branjem
Pozdravljeni,
Ne strinjam se, da je ključno vprašanje v spodletelih poskusih prevzemov in znotraj njih menedžerskih prevzemov vprašanje, koliko si je kdo izmed menedžerjev v tem »poslu« prigrabil. Verjamem, da je marsikomu uspelo tudi »kaj malega dati na stran«, toda večina prevzemnih sredstev je bila vseeno vezanih v vrednostnih papirjih (delnicah). S finančno krizo in pokom tega balona je izginila tudi vrednost teh sredstev. Nadaljujte z branjem
Ustavno sodišče (US) je danes presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. V primeru razpisa referenduma naj bi bile nekatere temeljne ustavne vrednote bolj nezavarovane kot bo prizadeta vrednota pravice do referenduma. Nadaljujte z branjem
Pozdravljeni,
Vsekakor hvala za vaše razmišljanje, pri čemer bi vseeno ponovil, da se z vašimi ocenami precej strinjam, želel pa sem opozoriti še na drug vidik, ki pa se običajno izpušča.
Da so ljudje jezni (ne obubožani, kot sami pišete) zaradi občutka, da jih je nekdo močno izigral, se strinjam. Da so bile marsikatere privatizacije sporne (za ljudi mogoče kar vse, saj ne morejo sprejeti, da je nekdo lahko postal lastnik močne firme – kaj šele če je projekt padel –, pred tem pa je imel samo toliko kot vsakdo, torej nič ali malo), tudi ni dilem. Prav tako nikoli nisem zanikal, da je bil naš prevzem problematičen – a ne toliko, kako se je začel, temveč kako se je moral končati. Nadaljujte z branjem
Pozdravljeni,
Verjamem, da bi želeli polemizirati o tistem intervjuju v Delu De Facto, ki je bil povzet tudi na blogu. Gre pa v resnici za to, da so ljudje jezni, ker so lahko gledali te privatizacijske zgodbe, ki so se izvajale večinoma netransparentno in na sivem trgu, mnogokrat so bili kršeni predpisi. In nikomur izmed vpletenih, razen vam, se zaradi teh mahinacij ni zgodilo nič. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.