V preteklem tednu se je po elektronski pošti razvila spontana diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih prevzemih, ki bi utegnila biti zanimiva tudi za širši krog ljudi, ki jih zanima, kaj se je dogajalo v prevzemih, kam je izpuhtel ves ta denar iz prevzemov in zakaj “neuspeli tajkuni” za to niso bili obsojeni. V soglasju z Binetom Kordežem bom ta teden objavil najino e-diskusijo, ki se bo – tam, kjer se je končala prejšnji teden – nadaljevala po tej poti. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Strukturne reforme in njihov učinek
Bine Kordež
Spremljanje zapisov o vzrokih krize ter načinu odpravljanja njenih posledic pokaže že precej poenoten pogled, da pretirano varčevanje in zategovanje pasu povzroči več negativnih posledic za ekonomijo kot pa pripomore h konsolidaciji javnih financ in relativnemu znižanju javnega dolga. To poenotenje pogledov velja predvsem za strokovne, akademske kroge, medtem ko izvajalci ekonomske politike (izvršna oblast) pri svojih odločitvah in sprejemanju ukrepov teh zaključkov še ne upoštevajo zadosti. Nadaljujte z branjem
Predstavitev koristi in stroškov povečane dinamike pretovora iz Luke Koper
Power-point prezentacija študije o koristih in stroških povečane dinamike pretovora iz Luke Koper prek različnih transportnih povezav prek Slovenije. * Nadaljujte z branjem
Koristi in stroški povečane dinamike pretovora iz Luke Koper prek slovenskega ozemlja
V študiji analiziramo dinamiko bodočih blagovnih tokov prek koprskega pristanišča in transportne variante, po katerih bo to dodatno blago v in iz koprskega pristanišča doseglo zaledne države. Ocenjujemo koristi in stroške, ki jih ta dinamika pretovora prek različnih transportnih variant prinaša za celotno narodno gospodarstvo. Pri tem analiziramo tri scenarije dinamike pretovora v Luki Koper (pesimistični, optimistični in realistični) ter tri variante razvoja transportnih koridorjev, po katerih se bo povečan obseg tovora prevažal med Koprom in zalednimi državami. * Nadaljujte z branjem
Plače in (ne)konkurenčnost
Pravijo, da je kriza priložnost. Za iznajdljive, za okretne, za prilagodljive. Najbolj prilagodljiva podjetja znajo v času, ko na trgu prevladuje malodušje in so konkurenti v krču, tak trenutek izkoristiti, da s promocijskimi ukrepi povečajo tržni delež obstoječih izdelkov. Ali da lansirajo nove. Ali pa da v času recesije racionalizirajo stroške, prilagodijo nabor izdelkov in vitki pričakajo, da trg spet oživi. Neprilagodljiva podjetja zaspijo na obstoječih izdelkih ali se ne zmorejo notranje reorganizirati in racionalizirati. Ko trg oživi, so ta podjetja lanski sneg. Velja enako za države? * Nadaljujte z branjem
Kako hitro zniževati dolg in ali pri tem žrtvovati rast?
Sedanja Velika recesija, kot jo imenujejo v tujini, je zahtevala temu primerne ukrepe za zajezitev krize. Monetarna in fiskalna politika širom sveta sta angažirali več kot 10.000 milijard dolarjev javnega denarja, in sicer v obliki sredstev za sanacijo in dokapitalizacijo bank, sredstev za povečanje likvidnosti bank na eni strani ter sredstev za spodbujanje gospodarstev in sredstev za zajezitev socialnih bremen krize na drugi strani. Dobra polovica teh javnih sredstev odpade na fiskalno politiko oziroma na povečanje javnega dolga. Kljub temu, da krize še ni konec in da smo na začetku drugega brezna, pa to enormno povečanje javnega dolga tako vlade kot mednarodne institucije zaposluje s vprašanjem, kako ta javni dolg spet spraviti nazaj v obvladljive okvirje. * Nadaljujte z branjem
Neenakost ubija
Tradicionalni in splošno sprejeti pogled na krizo pravi, da so krizo zakuhali neodgovorni in pohlepni bankirji, ki so poceni denar centralnih bank z lopato delili komurkoli, ki je prišel mimo. Krizo zato lahko rešijo samo države, ki očistijo poslovne banke, in centralne banke, ki napumpajo dovolj likvidnosti v gospodarstvo. Toda krize vseeno noče biti konec. Kaj je narobe s to razlago? Nadaljujte z branjem
Egon Zakrajšek o bankrotu pajdaškega kapitalizma
Prejšnji teden je Egon Zakrajšek iz FED na naše povabilo predaval na Economic and Business Review konferenci na Ekonomski fakulteti o državnem dolgu in rizikih. Na predavanju je Slovenijo v luči sistemskih in političnih blokad glede tveganosti finančnih naložb postavil na raven Burundija in pojasnil, zakaj plačujemo tako visoke obresti. V intervjuju za Finance pa je obsežneje spregovoril o aktualnih dogajanjih v Sloveniji. Nekaj glavnih poudarkov. Nadaljujte z branjem
Razdolževanje v razvitih državah
Ko države dosežejo visoko raven zadolženosti, gre lahko pot navzgor ali navzdol. Na IMF so zadnjem World Economic Outlook 2012 analizirali dinamiko razdolževanja v razvitih državah. Spodnja slika kaže, da je po točki, ko država doseže raven 100% BDP mogoče vse. Večina držav pa je vseeno znižala raven dolga. Sploh kadar je prišlo do nakopičenja javnega dolga v času vojne. Po vojni je zaradi hitre rasti BDP tudi raven javnega dolga glede na BDP upadla. Nadaljujte z branjem
Primer prevzema: Kako to počne Atlantic Grupa
Bine Kordež
V teh dneh smo lahko prebrali, kako je Atlantic Grupi iz Zagreba (pri nas jo najbolj poznamo kot lastnika DrogeKolinske) uspelo pridobiti dolgoročni kredit, s katerim je refinancirala skoraj celotne obstoječe finančne obveznosti. Po informacijah iz podjetja, naj bi bil kredit na dobo 7 let, obrestna mera pa 4,7 % na leto, kar je ugodneje kot se trenutno lahko zadolžuje naša država. Posojilo so zagotovile mednarodne finančne institucije (EBRD, IFC) ter pretežno tuje komercialne banke (RFZ, Unicredit, Erste, Sberbank). Pojavil se je sicer kak komentar, da je bila družba to prisiljena storiti zaradi obveznosti iz obstoječih kreditov, a pridobitev finančnih sredstev je izzvenela kot zelo pozitivna informacija o podpori razvoju hrvaške družbe. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.