SURS je objavil, da je tudi v tretjem četrtletju BDP upadel, tokrat celo za 3.3% glede na isto obdobje lani. Tuje (izvozno) povraševanje se je zmanjšalo za 0.7%, toda glavni negativni učinek sledi iz padca domačega povpraševanja za 6.6%, investicije pa kar za 20.4%. To pomeni, da sedanjo recesijo žene in poglablja kriza na strani povpraševanja. Tujina, še bolj pa domača gospodinjstva in podjetja zmanjšujejo trošenje. Je treba še bolj zategniti pas, da bomo dojeli? Se moramo izstradati do smrti? Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Argentina v delni bankrot?
Argentina je veljala za zelo uspešen model saniranja finančne krize, ki ga je izvedla s kombinacijo ukrepov devalvacije valute in enostranskega prenehanja odplačevanja dolgov do tujine (glej več o tem v mojem zapisu iz junija). Leta 2005 so največji upniki, ki so imeli v lasti 76 % argentinskega zunanjega dolga, pristali na haircut v višini 65% do 76% ter na podaljšan rok odplačila. Upniki preostalih 24% terjatev pa Argentino še vedno tožijo pred mednarodnimi sodišči. Ameriško zvezno sodišče v New Yorku je prejšnji teden odločilo, da je Argentina dolžna nekaterim upnikom poplačati stare dolgove. Po poročanju STA naj bi bonitetna agencija Fitch zaradi te odločitve ameriškega sodišča znižala oceno dolgoročnega dolga Argentine kar za pet stopenj. Nadaljujte z branjem
Dvig trošarin na goriva je enako učinkovit kot dvig DDV
Bine Kordež
Dvig davkov seveda ni nikoli sprejet z navdušenjem, a vsekakor drži, da manjši popravki davčnih stopenj povzročijo precej manj nasprotovanj. Odstotek ali dva višja obdavčitev se pri izdatkih praktično ne pozna. S tega vidika je odločitev vlade, da ne bo z višjo stopnjo DDV za več kot deset odstotkov obremenila nekaterih trenutno »subvencioniranih« storitev (najbolj izpostavljen je bil tisk), vsekakor bolj sprejemljiva. Z manjšim dvigom trošarin bo zaradi večje osnove in zaradi večjega obsega izdatkov za goriva, elektriko ter alkohol, dosegla podoben priliv v proračun z le za okrog odstotek višjimi cenami tega blaga. Nadaljujte z branjem
Spor glede pomoči Grčiji se poglablja
Bilo je za pričakovati, da torkovo maratonsko 12-urno zasedanje finančnih ministrov evro območja (še) ne bo prineslo dogovora glede nadaljnje pomoči Grčiji. Nesoglasja med članicami evro območja so še prevelika, še večja pa med njimi na eni ter IMF na drugi strani. Gre za to ali Grčiji odpisati še večji del dolga ter po kateri obrestni meri ji obrestovati dano pomoč. Nadaljujte z branjem
Hans-Werner Sinn: Začasen izstop iz evro območja bi stabiliziral Grčijo
V intervjuju za Spiegel Hans-Werner Sinn, direktor Ifo inštituta, v njemu lastnem stilu vehementno zagovarja idejo, da bi izhod iz evro območja blagodejno vplival na Grčijo, Portugalsko, Španijo ter ostale šibke evrske države. Nadaljujte z branjem
Plačilna bilanca Slovenije in dolg do tujine
Bine Kordež
Eden ključnih in najbolj pogosto izpostavljenih podatkov o finančnih razmerah v Sloveniji je nedvomno javni dolg. Ta se je od začetka krize, torej v obdobju 2009-2011 več kot podvojil in sicer na 17 milijard evrov ali blizu 50 % letnega bruto družbenega produkta naše države. Takšno gibanje je povzročilo veliko zaskrbljenost tako domače in še bolj tuje finančne javnosti, vneslo nezaupanje v kreditno sposobnost države in nas posledično postavilo ob bok finančno najbolj problematičnih držav Evropske Unije. Nadaljujte z branjem
Sovjetska Atlantida v Kaspijskem morju
Tole se mi je zdelo zanimivo. Nekdanji sovjetski ponos, mesto Neft Dashlari, sestavljeno iz povezanih naftnih ploščadi in 300 km mostov in viadukotv sredi Kaspijskega morja. V najboljših časih je v mestu, kjer so imeli svojo kinodvorano, zelenjavni vrt in park, živelo po 5,000 ljudi. Danes ta naftna ploščad pridela le še majhen del skupne naftne proizvodnje Azerbejdžana, kamor spada. Mesto počasi propada, toda še vedno inspirira filmsko domišljijo, tudi Jamesa Bonda. Nadaljujte z branjem
Brezposelnost v Pomurju in davčna kratkovidnost
Pomurje je regija, ki se kronično že desetletja ubada s problemom brezposelnosti ter bega »rok« in »možganov«. Stopnja brezposelnosti v Pomurju se v zadnjih desetletjih vedno giblje na ravni med 15 in 20%. Tudi v najboljših časih, ob koncu konjunkturnega cikla sredi leta 2008, je bila stopnja brezposelnosti v Pomurju dvakrat višja kot na ravni celotne Slovenije. *
Kriza in geografija brezposelnosti v Sloveniji
Če naredimo podobno grafično analizo kot za ZDA, in tudi za Slovenijo pogledamo regionalno sliko brezposelnosti po občinah, ugotovimo presenetljivo dejstvo, da se geografija brezposelnosti v Sloveniji med avgustom 2007 in avgustom 2012 ni zelo drastično spremenila.* Na ravni države se je stopnja brezposlenosti v petih letih povečala iz 7% na 11.6%, pri čemer pa ni prišlo do drastičnega povečanja razlik med regijami. Vzhodna Slovenija ostaja še naprej “temno oranžna” (stopnja brezposlenosti 11.6 – 13.8%) do “rdeča” (13.9 – 21.9%). Pri tem se je – primerjalno glede na povprečje Slovenije – stopnja brezposelnosti v nekaterih pomurskih občinah ob avstrijski meji (denimo v Apačah), savinjskih občinah ter goriških občinah ob italijanski meji celo relativno zmanjšala. Močno relativno poslabšala pa se je situacija v nekaterih občinah v Zasavski, Spodnjeposavski in Notranjsko-kraški regiji (denimo v Ajdovščini iz 4.9% na 13.9%). Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.