_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Ko sta Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS) napovedala finančni paket pomoči Grčiji v višini 110 milijard evrov in ko je bil alociran delež Slovenije v tem finančnem paketu, so se seveda takoj oglasili domači »običajni osumljenci«. »Argumenti«, da Slovenija ne sme pomagati zapravljivim in lenim Grkom in da ta finančna pomoč ne bo nikoli povrnjena preprosto ne sežejo dlje od miselnega dometa dežurnih populistov, ki se konča na Karavankah, še najraje pa v lastni denarnici danes. Kaj bo jutri, če danes ne naredimo nič, jih ne zanima. Nadaljujte z branjem→

^{Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu}

Še pred petimi leti se je morda zdelo, da je samo nebo lahko meja – glede porabe električne energije v Sloveniji. V obdobju med 1996 in 2000 je poraba električne energije pri nas naraščala povprečno po 2,7% letno, nato se je pa dinamika porabe v obdobju 2001-2004 skorajda podvojila na 4,4-odstotno rast letno. Letne energetske bilance, ki jih izdelujejo na direktoratu za energijo, so pokazale skorajda navpično rast in verjamem, da se je pripravljalcem tedanjega Nacionalnega energetskega programa na ministrstvu za okolje, prostor in energetiko leta 2003 zdelo, da bo Slovenija kmalu ostala brez dovolj lastne električne energije. Nadaljujte z branjem→

_{Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu}

Začnimo z zelo preprostim ekonomskim dejstvom: v lanskem letu je BDP v Sloveniji upadel za 8,5%, kar je za več kot dvakrat bolj kot v povprečju 16 držav evro območja (-4,0%). Le v štirih izmed 27 držav EU je bil padec gospodarske aktivnosti večji kot v Sloveniji. Razlogi za tako visok in primerjalno večji gospodarski zlom pri nas so raznovrstni, v grobem pa so odvisni od strukture gospodarstva ter od odzivov vodstev podjetij, bank in ekonomske politike na padec povpraševanja. Glede na to, da je ta gospodarska kriza kot cunami zadela vse države prek zmanjšanja zunanjega povpraševanja, bi morala ta kriza Slovenijo zadeti sorazmerno ostalim podobno velikim in podobno izvozno usmerjenim gospodarstvom. Nadaljujte z branjem→

_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

V zadnjih tednih so na podlagi zadnjega poročila Banke Slovenije o finančni stabilnosti v medijih spet razplamteli prispevki o nizki kreditni aktivnosti bank na Slovenskem. Natančneje, kreditiranje nefinačnega sektorja s strani bank je bilo v prvih desetih mesecih lani negativno, hkrati pa je bila povprečna obrestna mera za odobrene kredite dvakrat višja od povprečja v evro območju. Takšno stanje na kreditnem trgu lahko mirno poimenujemo kot katastrofalno. Ob takšni aktivnosti bank na kreditnem trgu gospodarstvo niti teoretično ne more rasti. Nadaljujte z branjem→

^{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Vlada je ta teden lansirala idejo jamstvene sheme 2.0. Sheme, ki naj bi bila drugače kot prva različica operativna in ki naj bi ustvarila milijardo evrov kreditnega potenciala. Pustimo ob strani sporna dejstva, da je shema 2.0 namenjena primarno financiranju investicijskih projektov velikih slovenskih podjetij in da ne izključuje več refinanciranja obstoječih kreditov ter da bo dajanje kreditov slabim podjetjem iz banke SID de facto naredilo slabo banko. Bolj pomembno je nekaj drugega, to, da se bo shema 2.0 izvajala preko SID, družbe za financiranje izvoznih kreditov, ki ni prava poslovna banka. Na ta način vlada s shemo 2.0 izrecno priznava, da slovenski bančni sistem, ki ga večinsko obvladujejo velike domače banke v neposredni ali posredni državni lasti, v času najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni ne deluje. Nadaljujte z branjem→

^{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Že sama osnovna zgodba je zelo zapletena in težko rešljiva za to vlado. Zaradi padca davčnih prihodkov in zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev (predvsem nadomestila za brezposelnost) se je lani proračunski primanjkljaj v Sloveniji povečal na 5,7% BDP. Evropska unija je zato lani proti Sloveniji sprožila postopek zaradi preseganja dovoljenega proračunskega primanjkljaja v višini 3% BDP. Slovenija mora do konca januarja Komisiji predati program stabilnosti, v katerem bo kredibilno dokumentirala, kako namerava lanskoletni proračunski primanjkljaj do leta 2013 znižati pod 3% BDP. Druge članice EU, ki so v podobnih proračunskih težavah, so v ta namen pripravile ustrezne izhodne strategije, kjer predvidevajo »fiskalna pravila«, strukturne reforme in programe spodbujanja rasti in zaposlovanja. Nadaljujte z branjem→