Sedanja Velika recesija, kot jo imenujejo v tujini, je zahtevala temu primerne ukrepe za zajezitev krize. Monetarna in fiskalna politika širom sveta sta angažirali več kot 10.000 milijard dolarjev javnega denarja, in sicer v obliki sredstev za sanacijo in dokapitalizacijo bank, sredstev za povečanje likvidnosti bank na eni strani ter sredstev za spodbujanje gospodarstev in sredstev za zajezitev socialnih bremen krize na drugi strani. Dobra polovica teh javnih sredstev odpade na fiskalno politiko oziroma na povečanje javnega dolga. Kljub temu, da krize še ni konec in da smo na začetku drugega brezna, pa to enormno povečanje javnega dolga tako vlade kot mednarodne institucije zaposluje s vprašanjem, kako ta javni dolg spet spraviti nazaj v obvladljive okvirje. * Nadaljujte z branjem
Ko gredo politiki kot “kurbe s plesa” …
Zares odličen komentar Alojza Ihana v Financah o “uporu raje” in o tem, kako hitro lahko “raja” politike kot kurbe z eno potezo odpravi na smetišče. No, v primeru Kanglerja je bilo potrebno dvoje demonstracij, v primeru Tuerka pa dva kroga volitev. Toda njun intimni občutek je verjetno podoben kot pri poceni deklinah ob koncu večera. Pa ne, da si tega ne bi krepko prislužila. Podobno velja za ostale politike, ki pa jih “odpravnina” še čaka. Nadaljujte z branjem
The Economist o izstopu Velike Britanije iz EU
V današnji številki britanski The Economist špekulira o verjetnosti britanskega izstopa iz EU ter o potencialnih koristih in stroških tega britanskega koraka. Kljub svoji liberalnosti pa Economist nad tem korakom ni preveč navdušen, ocenjuje, da bi s tem Britanija bistveno več izgubila kot pridobila. Evropa pa prav tako. Nadaljujte z branjem
Neenakost ubija
Tradicionalni in splošno sprejeti pogled na krizo pravi, da so krizo zakuhali neodgovorni in pohlepni bankirji, ki so poceni denar centralnih bank z lopato delili komurkoli, ki je prišel mimo. Krizo zato lahko rešijo samo države, ki očistijo poslovne banke, in centralne banke, ki napumpajo dovolj likvidnosti v gospodarstvo. Toda krize vseeno noče biti konec. Kaj je narobe s to razlago? Nadaljujte z branjem
Egon Zakrajšek o bankrotu pajdaškega kapitalizma
Prejšnji teden je Egon Zakrajšek iz FED na naše povabilo predaval na Economic and Business Review konferenci na Ekonomski fakulteti o državnem dolgu in rizikih. Na predavanju je Slovenijo v luči sistemskih in političnih blokad glede tveganosti finančnih naložb postavil na raven Burundija in pojasnil, zakaj plačujemo tako visoke obresti. V intervjuju za Finance pa je obsežneje spregovoril o aktualnih dogajanjih v Sloveniji. Nekaj glavnih poudarkov. Nadaljujte z branjem
Razdolževanje v razvitih državah
Ko države dosežejo visoko raven zadolženosti, gre lahko pot navzgor ali navzdol. Na IMF so zadnjem World Economic Outlook 2012 analizirali dinamiko razdolževanja v razvitih državah. Spodnja slika kaže, da je po točki, ko država doseže raven 100% BDP mogoče vse. Večina držav pa je vseeno znižala raven dolga. Sploh kadar je prišlo do nakopičenja javnega dolga v času vojne. Po vojni je zaradi hitre rasti BDP tudi raven javnega dolga glede na BDP upadla. Nadaljujte z branjem
Pahor je zmagal. Lahko si čestitamo
Po letu premora nas (spet) čaka 5 zanimivih let. Leta “krucefiksov”, “souvotov”, “džankšnov” in drugih velikih državniških potez.
Lahko si čestitamo, lahko bi bilo celo slabše. Lahko bi nam šlo samo slabo … in bilo zraven še dolgčas. Nadaljujte z branjem
Sodbe v imenu prava in ne pravičnosti ter demokratični protesti
“Mariborska iskra”, ki grozi, da bo zanetila požar po celi državi, se je sicer zanetila zaradi kombinacije številnih lokalno specifičnih dejavnikov, toda v njenem ozadju je vnetljiva mešanica splošnega nezadovoljstva, ki so jo uspešno “mešale” politične garniture, različne veje oblasti ter kriza. Pa vendar je v srčiki nezadovoljstva ljudstva predvsem veliko nezadovoljstvo z neučinkovitim delovanjem pravne pravne države. In morda prav zaradi tega političnim garnituram, ki pravosodne veje oblasti niso uspele narediti bolj učinkovite, grozi, da bo njen lep del ljudska vstaja izbrisala. Nadaljujte z branjem
Primer prevzema: Kako to počne Atlantic Grupa
Bine Kordež
V teh dneh smo lahko prebrali, kako je Atlantic Grupi iz Zagreba (pri nas jo najbolj poznamo kot lastnika DrogeKolinske) uspelo pridobiti dolgoročni kredit, s katerim je refinancirala skoraj celotne obstoječe finančne obveznosti. Po informacijah iz podjetja, naj bi bil kredit na dobo 7 let, obrestna mera pa 4,7 % na leto, kar je ugodneje kot se trenutno lahko zadolžuje naša država. Posojilo so zagotovile mednarodne finančne institucije (EBRD, IFC) ter pretežno tuje komercialne banke (RFZ, Unicredit, Erste, Sberbank). Pojavil se je sicer kak komentar, da je bila družba to prisiljena storiti zaradi obveznosti iz obstoječih kreditov, a pridobitev finančnih sredstev je izzvenela kot zelo pozitivna informacija o podpori razvoju hrvaške družbe. Nadaljujte z branjem
Recesija se poglablja. Še bolj zategniti pas?
SURS je objavil, da je tudi v tretjem četrtletju BDP upadel, tokrat celo za 3.3% glede na isto obdobje lani. Tuje (izvozno) povraševanje se je zmanjšalo za 0.7%, toda glavni negativni učinek sledi iz padca domačega povpraševanja za 6.6%, investicije pa kar za 20.4%. To pomeni, da sedanjo recesijo žene in poglablja kriza na strani povpraševanja. Tujina, še bolj pa domača gospodinjstva in podjetja zmanjšujejo trošenje. Je treba še bolj zategniti pas, da bomo dojeli? Se moramo izstradati do smrti? Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.