Luc Laeven in Fabián Valencia iz IMF sta junija letos objavila raziskavo o najdražjih bančnih krizah na svetu po letu 1970. Sedanja irska bančna kriza je po vseh treh dimenzijah stroškov najdražja bančna kriza v zadnjih štirih desetletjih med razvitimi državami. Ni pa najdražja nasploh. Slovenija kotira precej visoko – na ravni zgodovinskega povprečja razvitih držav, čeprav sedanje bančne krize sploh še ni začela reševati. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Relativnost slovenskega javnega dolga in obveznosti do tujine
Bine Kordež
V zadnjem času ne mine dan, da ne bi spremljali opozoril ter črnih napovedi o stanju naših javnih financ zaradi prezadolženosti države. Kljub temu, da je državni ali javni dolg še precej pod povprečjem držav Evropske Unije, je zaskrbljujoča predvsem njegova hitra rast. V zadnjih treh letih se je namreč več kot podvojil, od 8,2 milijarde evrov ob koncu leta 2008 na blizu 17,0 milijard konec lanskega leta. K nervozi finančnih trgov in posledično dvigovanju obrestnih mer in dilemah o zmožnosti vračila dolga dodatno prispeva majhnost in občutljivost države, v precejšnji meri pa tudi neusklajenost znotraj države, nezmožnost sprejetja kakih resnih sprememb in seveda vseh negativnih signalov, ki jih redno pošiljamo tujini. Toda objektivno gledano je realno “breme” slovenskih obveznosti do tujine povsem obvladljivo, kar relativizira nervozo finančnih trgov in psihozo, ki smo ji priča. Nadaljujte z branjem
Prosti pad Slovenije se nadaljuje
Danes objavljena Jesenska napoved Umarja kaže, da se bo BDP letos skrčil za 2%, naslednje leto pa še za dodatnih 1.4%. Te ocene Umarja so se sicer glede na Pomladansko napoved nekoliko prilagodile dejanskim gospodarskim gibanjem, vendar pa so Umarjeve napovedi še vedno zelo optimistične. Glede na zadnje objavljene indikatorje SURS, ki kažejo upadanje gospodarske aktivnosti (BDP) v prvi polovici leta za 3.2% ter glede na trendno slabšanje domačega trošenja, bo padec gospodarske rasti letos precej večji (okrog 3%), naslednje leto pa verjetno okrog 2%. Vlada bi pri načrtovanju proračunov za leti 2013 in 2014 dejansko morala uporabiti bolj konzervativne napovedi od Umarjevih ali pa oblikovati ustrezno velike proračunske rezerve. Nadaljujte z branjem
Fiskalno pravilo za telebane
Zadnje tedne sem imel to nesrečo, ali pa privilegij, da sem imel zelo intenzivne in poglobljene debate o fiskalnem pravilu z nekaterimi predstavniki opozicije, ki so se počutili užaljene, ker sem njihovo nasprotovanje zapisu fiskalnega pravila v ustavo poimenoval talibansko, za državo škodljivo početje. Iz teh dolgotrajnih debat se je izkristaliziralo dvoje. Prvič, da opozicijski poslanci dejansko sploh ne razumejo, za kaj gre, in da ne ločijo med fiskalnim pravilom, fiskalnim paktom EU ter simulacijami javnofinančnih gibanj naše vlade. In drugič, da je gradivo (ustavne spremembe, zakonski predlog in obrazložitev zakona) vlada precej slabo pripravila. * Nadaljujte z branjem
New York Times o Sloveniji kot padlem angelu
Ko enkrat prideš na radar svetovnih medijev s slabimi novicami, se tega slovesa težko znebiš. In težko se izogneš negativnim eksternalijam. Tudi New York Times, ki je sicer Slovenijo omenjal le v zvezi s športom (denimo ko je Slovenija igrala proti ZDA v nogometu in košarki), danes poroča o njej kot o padlem angelu ter bankrotu modela “slovenskega gradualizma”. Nadaljujte z branjem
Naslednji koraki za EU
Zadnjih deset dni je bilo zelo dobrih za EU, najboljših v zadnjih dveh letih. Formalna odločitev ECB, da bo delovala kot “posojilodajalec v skrajni sili” ne glede na ceno, odločitev nemških ustavnih sodnikov o skladnosti mehanizma ESM z nemško ustavo ter razgrnitev načrta o skupnem nadzoru EU bank s strani Evropske komisije, je prineslo olajšanje in se takoj odrazilo na znižanju zahtevanih donosov državnih in korporativnih obveznic ter v rasti tečaja evra proti dolarju in švicarskemu franku. Olajšanje je tu, toda zdaj so potrebni naslednji koraki za stabilizacijo Evropske monetarne unije. Nadaljujte z branjem
Varčevati ali trošiti?
To je verjetno najpomembnejša makroekonomska dilema trenutno v Evropi. Uradna nemška ekonomska filozofija, temelječa na ortodoksni logiki strogega posta, zagovarja, da se morajo države najprej razdolžiti. Torej morajo najprej varčevati, uravnotežiti javne finance in ustvariti bolj zdrave temelje za rast. Toda v času, ko so tako gospodinjstva kot podjetja prezadolžena in so se instinktivno zakrčila ter zmanjšala trošenje, dodatno varčevanje države negativni povpraševalni šok samo še poglablja. Posledica je še bolj globoka recesija. * Nadaljujte z branjem
Postaja EU transferna unija?
Včerajšnja odločitev nemškega ustavnega sodišča, da evropski reševalni sklad ESM ni v nasprotju z ustavo, je prinesla veliko olajšanje med voditelji EU držav. Hkrati pa je ta odločitev odprla tudi pot naprej v smeri preobrazbe EU v transferno unijo. Bistvo koncepta transferne unije, na katerem temelji tudi nacionalna država s številnimi regijami, je v tem, da države (regije), ki so bolj uspešne – to pa so tudi zato, ker imajo koristi od enotnega trga – s transferji pomagajo bolj šibkim državam (regijam). To spoznanje pa je, zdi se, v Nemčiji sprožilo svojevrsten psihološki šok. Nadaljujte z branjem
Učinek reform in vrednost nasvetov iz tujine
Bine Kordež
Spremljanje razprav in komentarjev sprejemanja strukturnih reform kaže, da obstaja precejšnja verjetnost, da bodo tokrat potrjene. Tako pokojninska kot tudi reforma trga delovne sile seveda ne moreta biti kaj pomembneje drugačna kot predlogi, ki so bili zavrnjeni lansko leto, a vseeno se vsi akterji zavedajo, da so trenutne razmere preveč resne, da bi sprejem ponovno zavrnili. Za dosego cilja bo pač koalicija predlagala nekoliko bolj omiljene rešitve kot so bile prve zamisli, opozicija požrla cmok, da ne more blokirati predlogov samo zato, da pokažejo enako moč kot lanska opozicija. Svoje odgovornosti in nujnosti vsaj določenih sprememb pa se zavedajo tudi sindikati. Glede na nastope in izjave nekaterih tujih politikov v zadnjem času, bi bile takšne poteze v tujini vsekakor sprejete dokaj pozitivno in mogoče prispevale nekoliko k umiritvi nervoze finančnih trgov. Nadaljujte z branjem
Maša Kociper pojasni fiskalno pravilo
Ker sem bil v tistem času na dopustu, mi je ušla ta genialna pedagoška razlaga fiskalnega pravila. Mea culpa. Od oktobra naprej bom ta pedagoški pripomoček pridoma uporabljal na predavanjih. Hvala, ga. Kociper! Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.