Prevzemi domačih podjetij in tuje lastništvo nasploh radi burijo duhove. Sploh pa v Sloveniji. Nenazadnje se je pred dobrim desetletjem na naših tleh razbohotila politično sponzorirana filozofija nacionalnega interesa, katere glavni “argument” je bil, da ima tuje lastništvo škodljiv vpliv na poslovanje podjetij in na okolje, v katerem podjetje posluje. Ta nacionalna histerija je nato v stampedu zavrla vse možne privatizacije podjetij tujcem, spodbudila čredni cunami domačih koncentracij podjetij in (poskusov) menedžerskih prevzemov ter na koncu neslavno bankrotirala ob začetku sedanje finančne krize. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Ob Felixu Baumgartnerju postanem zelo ponosen na Boscarola
Malce prej sem v živo spremljal dosežek Avstrijca Felixa Baumgartnerja pri prostem skoku z “roba vesolja“, z višine 38 km. Baumgartnerjev dosežek (skok z najvišje višine, preboj zvočnega zidu) je popolna kombinacija izjemnega osebnega poguma, izkušenj in znanja ter vrhunske tehnologije. Toda ob tem izjemnem dosežku, ki ga je gigantsko finančno podprl Red Bull, si ne morem kaj, da ne bi bil še bolj ponosen na prijatelja Iva Boscarola. Nadaljujte z branjem
L-kriza v Sloveniji in Izgubljeno desetletje
Pred pol leta sem v Managerju analiziral »izgubljeni japonski desetletji«. Gre za dve desetletji izgubljene gospodarske rasti, ki jih je do konca 1980. let visoko rastoča Japonska izgubila od začetka 1990. let po začetku njene finančne krize. Izgubila zaradi napačnega odgovora na finančno krizo in prepoznega začetka reševanja bank. Povsem podobna zgodba se odvija tudi v Sloveniji. * Nadaljujte z branjem
Prihodnost ni več v naših rokah
Ta teden je parlament končno sprejel sklep o sanaciji bank. Vsaj tri leta in pol prepozno. Tako pozno, da na uspešnost sanacije in na gospodarsko okrevanje nimamo več skoraj nobenega vpliva. Prihodnji razvoj dogodkov in gospodarska dinamika v Sloveniji nista več odvisna od nas. Odvisna sta od tega, kako bodo slovenske protikrizne ukrepe in načrt bančne sanacije videli in ocenili mednarodni finančni trgi. Če nam bodo verjeli, se morda še lahko sami izvlečemo. Če ne bodo, pa bo v nekaj mesecih vlada morala zaprositi za tujo finančno pomoč. * Nadaljujte z branjem
Talibani, dvig DDV na tisk je neumnost!
Včasih res dobim tisti čudni občutek, da talibanizem ni bil trademark samo ministrstva za finance pod vodstvom že pozabljenega Franceta Križaniča, pač pa tudi pod vodstvom aktualnega ministra. Dvig DDV na tiskane izdaje spada med takšne, ne samo butaste, pač pa v svojem temelju izprijene, ali na kratko talibanske ukrepe. Tukaj ne štima osnovna politična matematika: prvič, izplen iz tega naslova bo minoren (nekaj piškavih milijonov evrov na leto), in drugič, vlada si bo po nepotrebnem nakopala revolt medijev (in to zdaj, ko to najmanj rabi). Nadaljujte z branjem
Wirtschafts Blatt: Slovenija obotavljiva glede reform
Avstrijski Wirtschafts Blatt danes piše, da je Slovenija še naprej obotavljiva glede reform in da je prestavila odločanje o slabi banki. Pri tem pa navaja moj komentar, da je verjetnost izogiba prošnji za finančno pomoč EU odvisna od tega, kako bodo finančni trgi ocenili strukturni reformni paket (pokojninska reforma in reforma trga dela) ter načrt glede sanacije bank. Nadaljujte z branjem
O histeričnosti finančnih trgov
Pred mesecem in pol sem na podlagi študije De Grauwe in Ji (2012) pisal o neracionalnosti finančnih trgov, ki so v primeru držav Evropske monetarne unije sistematično podcenjevali rizike pred krizo, po krizi pa jih začeli sistematično precenjevati. Pred dnevi sta kolega iz NECSI, Cambridge, Lagi in Bar-Yam (2012), v novi študiji te ugotovitve potrdila in nakazala, da bi lahko bili družbeni stroški za Grčijo bistveno nižji (manj striktno varčevanje, nižji padec BDP in manj izgubljenih delovnih mest), če finančni trgi ne bi iracionalno in histerično ponoreli. Nadaljujte z branjem
Catch 22 oziroma Ko se finančni trgi odločijo, da Slovenija mora bankrotirati
Tole je dober primer tega, kako je težko obrniti trende, ko se je nekdo (finančni trgi) odločil, da je za Slovenijo samo en izhod: bankrot. Tipičen Catch 22, karkoli narediš ali ne narediš, je razlog za to, da se ne moreš izvleči. Nadaljujte z branjem
Kdo je odgovoren za tajkunske kredite?
Politično in strokovno odgovornost za tajkunska posojila in podobne »katastrofe stoletja« je pravzaprav precej lahko razporediti. Le interesa, da bi to storili, kot po čudežu, nikoli ne najdejo. Kajti takratni in zdajšnji glavni akterji bi v tem procesu preveč očitno »naleteli sami nase«. * Nadaljujte z branjem
Tudi Španija je Slovenija – elite in ekstrakcija rent
Pred enim mesecem sem v članku Zakaj bo Slovenija bankrotirala? pisal o institucionalnih razlogih, zakaj je Slovenija padla v to brezno in katere institucionalne spremembe mora izvesti, da se iz njega izvleče. Pravkar sem videl, da je dva tedna nazaj španski El Pais objavil podobno institucionalno analizo tudi za Španijo, v kateri César Molinas predlaga politične spremembe v Španiji – predvsem uvedbo večinskega volilnega sistema. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.