Talibani, dvig DDV na tisk je neumnost!

Včasih res dobim tisti čudni občutek, da talibanizem ni bil trademark samo ministrstva za finance pod vodstvom že pozabljenega Franceta Križaniča, pač pa tudi pod vodstvom aktualnega ministra. Dvig DDV na tiskane izdaje spada med takšne, ne samo butaste, pač pa v svojem temelju izprijene, ali na kratko talibanske ukrepe. Tukaj ne štima osnovna politična matematika: prvič, izplen iz tega naslova bo minoren (nekaj piškavih milijonov evrov na leto), in drugič, vlada si bo po nepotrebnem nakopala revolt medijev (in to zdaj, ko to najmanj rabi).

Toda zdi se, da dvig DDV na tiskane medije ni ukrep, primarno namenjen višanju fiskalnih prihodkov države, ampak je del večje slike. Skupaj z znižanjem naročnine na javno televizijo ter nadproporcionalnim zmanjšanjem izdatkov za visoko šolstvo se zdi ta ukrep sestavni del “džihada” oziroma “svete vojne” za omejevanje svobode javnega izražanja ter spodrezanje kril intelektualni družbeni sferi. Zdi se, da gre za t.i. disciplinirajoč efekt na kritično ali potencialno kritično javnost in intelektualno elito prek zmanjševanja materialnih sredstev za njeno delovanje. Disciplinski poduk je očiten: ‘Če ne boste poslušni, vam bomo naslednjič še bolj priprli pipico’.

Toda problem je, da so ti ukrepi ne samo fiskalno povsem nepomembni, pač pa predvsem absolutno kontraproduktivni. Sprožajo samo revolt proti vladi. V sedanjem času bi vlada porebovala čim širše nacionalno soglasje za izpeljavo strukturnih reform. S temi bedastimi, talibanskimi ukrepi pa si samo odpira nepotrebne nove javne fronte. Resnično te morajo gnati osebne frustracije zaradi intelektualne inferiornosti ali pomanjkanja javnega izražanja občudovanja tvoje veličine, da se spomniš tovrstnih ukrepov (in da nato te ukrepe poskušaš zamaskirati v varčevalni paket).

Kot sem pisal že pred pol leta, je imela (in ima) ta vlada za konsolidacijo proračuna na voljo bistveno bolj učinkovite in manj distorzivne ukrepe. Prvič, vlada bi lahko uvedla linearno zmanjšanje izdatkov po vseh resorjih za denimo 10%. Velja tudi za maso plač v javnem sektorju. To bi vsi razumeli kot del varčevalnega paketa, ki prizadene vse enako. In drugič, vlada bi lahko dvignila splošno stopnjo DDV za 2 odstotni točki, s čimer bi pridobila za okrog 300 milijonov evrov dodatnih fiskalnih prilivov. To bi sicer nekoliko zmanjšalo realne dohodke in porabo, toda ne bi prizadelo konkurenčnosti izvoznikov. Hkrati pa bi imelo linearni vpliv in nihče ne bi imel občutka, da ga je zelo prizadelo.

V Sloveniji in v EU boste težko našli ekonomista (z izjemo nekaterih naših samooklicanih ekonomistov s praznimi bibliografijami), ki na prihodkovni strani ne bi priporočali dviga DDV kot najbolj nevtralnega načina. Zato se je do letošnjega leta 16 držav EU odločilo za dvig DDV, 5 držav pa jih je to izvedlo (ali to načrtuje) v letošnjem letu (torej 21 izmed 27 držav ali tri četrtine članic EU).

V čem je naša vlada bolj pametna od vlad drugih EU držav? Kakšne razloge ima lahko proti dvigu DDV, razen ideoloških? To da je minister za finance na začetku mandata povedal, da ne bo dvigoval davkov? Toda to obljubo (in še mnoge druge) je že nekajkrat prelomil. Uvedel je nov dohodninski razred, vsaka dva tedna dviguje trošarine na goriva, dvignil je trošarine na tobačne in alkoholne izdelke, zdaj selektivno dviguje DDV in ukinja olajšavo za čezmejne dnevne delovne migrante, uvaja cedularno obdavčitev prihodkov od najemnin, dviguje okoljske takse, prepolavlja posebno olajšavo za študentsko delo, uvaja davek na vse finančne storitve itd. Mar to niso novi davki oziroma dvigovanje obstoječih davkov?

Dajte se že nehati ukvarjati z nepomembnimi zadevami, vzamite pamet v roke in izpeljite konsolidacijo javnih financ postopno in na čim bolj linearen način. To bo dobro za državo, predvsem pa tudi za vas, če želite še naprej voditi to državo. Z mediji in ulico proti sebi se ne da izvesti nobene reforme.

17 responses

  1. Ena perverzna teorija: Kaj pa če si vlada s tem ukrepom nalašč ustvarja sovražnike, ker brez njih ne zna funkcionirati?

  2. Ta vlada ne bo nikoli speljala polnega mandata. Ni nobenih šans za to. Že sami so nakazali, da so z eno nogo že zunaj.

    3/4 državljanov jih ne podpira, dobili niso niti večine glasov na zadnjih volitvah, za povrh pa so si prisvojili še domala vojna pooblastila za spremembo, skracanje in sprejetje desetin zakonov in celo ustave. A slednje razni ekonomisti slepo podpirate, zdaj se pa čudite, ko se (nekaterim že dolgo očitna) fašistoidna logika “preliva” na druga področja.

    Naša ljuba RS je politično daleč prezelena, da bi se ekonomsko-socialni blietzkrig obdržal le na enem področju. Mislite na to preden boste naslednjič spet podpirli uzurpacijo demokracije pri “nedotakljivih” ekonomskih zadevah.

  3. Zakaj jih s talibani zmerjate šele zdaj in ne že takrat, ko sprejemajo bolano veliko število zakonov po posiljeni hitri liniji?

  4. Primerjava morda ni najbolj primerna. Če rečeš predstavnikom vlade, da so Talibani so prizadeti eni in drugi – domnevam, da tudi slednjim ta primerjava ne bi bila všečna. Če pa se termina “džihad” in “sveta vojna” uporabi v kontekstu omejevanja svobode javnega izražanja pa je to sporno tudi za nas – slovenske muslimane. Izraza pomenita čisto nekaj drugega – na tem mestu ne nameravam pojasnjevati kaj, ker je to Sizifovo delo. Kot navaden državljan pa od intelektualca, ki se zaveda svoje družbene odgovornosti pričakujem, da mi nejasne termine razjasni in ne dodatno zamegli – kot to počnejo nekateri mediji za katerih interese se v svojem prispevku zavzemate. Morda bi pa morali dvigniti DDV vsem medijem proporcionalno po sistemu “več megle – višji davek”.

  5. Glede na to, da imamo na oblasti ljudi katerih idejna dediščina sega v čase klerofašizma je to še dodaten razlog za nevmesno uporabo teh izrazov. Križarski pohod bi bila morda bolj smiselna prispodoba.

  6. Hm, se opravičujem muslimanom, če sem z uporabo termina “džihad” užalil njihova čustva. Bilo je mišljeno zgolj in samo figurativno. Enako bi bi bilo, če bi uprabil termin “križarski pohod”, spet zgolj in samo figurativno.
    Ta termina sta postala del vsakdanjega besednjaka. Tako, kot če rečeš: “grem poguglat”, še ne pomeni, da uporabljaš googlov iskalnik ipd.
    Zato ni potrebe za užaljenost.

  7. Malo se mi že meša od teh talibanov. Je taliban tisti, ki si je nekoč, kdo ve kdaj in zakaj, izmislil, da je davek na otroške plenice višji od frizerskega…ali je taliban tisti, ki bo ta razmerja vrnil v štartne bloke? Da ne tipkam pasje hrane, vina ipd… In če že teče beseda o medijih, me zanima kateri taliban je odločil, da imajo tiskani mediji znižano stopnjo DDV-ja, internetni pa regularno…

    Absolutno podpiram potezo, ne glede ali prinese prihranek ali politično škodo nekomu…ker je tako prav!

    • Dule,
      da ne bo pomote, jaz sem načeloma za enotno stopnjo DDV na vse. Še najraje tako nizko, kot jo imajo v ZDA ali na Japonskem.
      Toda v sedanjem občutljivem trenutku iti dvigovat DDV na tisk (kar bo prineslo minoren priliv v proračun) in s tem dražiti medije in novinarje, je podobno političnemu samomoru. S tem ukrepom bi lahko mirno počakali na kakšno večjo davčno reformo, ko bomo ta zanko, ki jo imamo okrog vratu, uspeli že sneti (glej moj jutrišnji komentar).

      Zadeva je neumna iz vidika političnega menedžiranja protikriznih ukrepov. Razen če je seveda njihov namen, da pogorijo in da imajo izgovor, zakaj niso mogli. Boljšega argumenta za to potezo ne najdem, kot seveda tistega, da gre za načrten udar proti medijem.

  8. Z vsem dolžnim spoštovanjem do gospoda Damijana. Tudi sam ste bili ”del koalicije” in vemo, kako zelo ste uspeli z uveljavitvijo svoji načrtov/reform, ki so bile nadvse strokovno pripravljene (tudi g. Šušteršič je bil del ekipe, če se ne motim). Menim, da g. Šušteršič nikoli (kot ekonomist) ne bi predlagal tovrstnih ukrepov, niti jih ni na začetku zagovarjal. Zdi se pa, da lahko loči in oceni kolateralno škodo (višji DDV, davek na premožne, ipd.), ki jih verjetno zahtevajo določeni lobiji znotraj in izven koalicije, da skoz spravi osnovne zakone, ki jih sicer ne bi mogel. Tudi sam je povedal, da je sedaj bolj politik kot ekonomist. Sam torej menim, da bolje sprejeti zakone v jedru pravilno naravnane in tu pa tam, kakšno mimo brcnit, ampak vseeno spravit zakone čez, kot pa vztrajati na neki ”čisti” ekonomski teoriji (tudi empirično podprti), ne odstopat ”niti milimetra” in pogoret na vseh pogajanjih (leto 2005 – enotna davčna stopnja). Mislim, da v Sloveniji še nismo zreli za izpeljavo tovrstnih reform, niti nimamo časa za prerekanja na TV med stroko (ekonomisti), psihologi, sociologi, pravniki in zgodovinarji o reformah. Pardon, pozabil sem še na sindikaliste. Torej ostati pragmatičen, v jedru liberalen, spravit zakone čez in se potem posvetit novemu valu reform, ki bodo itak čez 7 let nujne. Mogoče bo pa večina trenutnih
    akterjev takrat že v pokoju.

    • Da ne bo pomote, nisem proti dvigu davkov, tudi ne proti tistim populističnim, ki ne dajo nobenega izplena glede na celotno maso pobranih davkov (nova dohodninska stopnja za najvišje dohodke, davek na luksuzne nepremičnine, avte, plovila…). Neumno pa je, takrat ko hočeš sprejeti tako pomembne protikrizne ukrepe, ki pomenijo zadnjo možnost rešitve pred bankrotom, greš dražit medije in novinarje.

      Zapomni si eno ključno zakonitost: v PR vojni proti subjektu, ki kupuje tiskarsko barvo v tonah, ne moreš zmagati. Zdaj pa dodaj še elektronske medije in internetna omrežja.
      Neumno je kaj takšnega sploh poskušati.

      • Ne, saj upam, da se razumeva. Bolj branim Šušteršiča v smislu, da tale dvig DDV na tiskane medije verjetno ni zrasel na njegovem zeljniku. Vprašanje je, čemu res tale akcija? Ker nor ni, tudi nekja malega o ekonomiji ve. Tako da…skušal sem bolj opravičevati Šušteršiča v smislu da ni nor (taliban) in da je verjetno moral vgrizniti v gnilo jabolko po naročilu od……., če želi izpeljati reforme. Kaj pa vem.

  9. Mhm, Šušteršič je dovolj močan, za sabo ima dovolj poslancev, šefu vlade pa bi moralo biti v enakem interesu, da ti ukrepi uspejo. Če ne, bo on tisti, ki bo moral opraviti primopredajo države stečajnemu upravitelju.
    Razen če se s tovrstnimi ukrepi hočejo prav temu izogniti.

  10. Ne gre za užaljenost. Govorim o vplivu medijev na naše vsakdanje življenje in tudi izbiro besed. Če bi napisali npr. “Džihad predsednika vlade je slab. Državljani pričakujemo več.” bi povedali nekaj, kar po mojem mnenju tudi drži, če vzamemo v obzir dejstvo, da v islamski terminologiji “veliki džihad” pomeni borbo proti sebi, svojemu egu, svojim strastem. Ravno to je pa Ahilova tetiva aktualnega predsednika vlade. Kljub temu da obvlada Sun Tzujeve tehnike bojevanja, včasih ne obvlada sam sebe. Če bi mu to uspelo, bi bil državnik, tako pa…

  11. Morda dvig davka na tiskane medije ni namenjen le slabljenju medijev, ampak tudi dodatnemu poneumljanju ljudi v vse bolj revni bralni kulturi.

    Eno so dnevni mediji, a obenem je veliko “slabega” (resničnega) o tej vladi napisanega tudi v bolj poglobljenih tedenskih prilogah. Te pa ljudje še vedno radi beremo na klasičen način, torej na papirju. Očitno mora biti tega manj.

  12. To s talibani je brez veze. Podobna metafora kot fašisti, ki je uporabna za kaj drugega. Če že pravite, da ne bo vlada nič dosegla, če ima proti sebi medije in ulico, tudi vi s takim izražanjem na nivoju internetnih komentatorjev ne boste prepričali nikogar razen fanatikov, da imate prav. In da ne bo pomote: sam mislim, da imate.

  13. Hm, obstajajo različne vrste komunikacije. Če na isto temo napišeš umirjen in umerjen strokovni komentar, je doseg 10 – 15-krat manjši. Včasih je zato treba uporabiti tudi manj uglajen nastop, da doseže kritično maso. Pa ga ne želim opravičevati. Stvar osebne presoje v dani situaciji.

%d bloggers like this: