V medijih smo lahko prebrali izjavo finančnega ministra o predvidenem zmanjšanju javno-finančnega primanjkljaja od lanskih 6,4 % BDP na predvidoma 3,5 % BDP v letošnjem letu. Ta skoraj prepolovitev primanjkljaja je vsekakor pozitivna izjava v razmerah, ko nekateri politiki kar tekmujejo, kdo bo (zaradi domačih interesov) razmere prikazal v čim bolj negativni luči. Ker tujina pogosto dokaj nekritično povzema naše ocene, bo mogoče prisluhnila tudi tem obetavnim napovedim – čeprav so v precejšnji meri zavajajoče in ne odražajo dejanskih sprememb v javnih financah. Je pač tako, da se vsi najraje zanašajo na kake izjave ali posamezno številko izven konteksta. Analiza številk pač zahteva precej več napora in tudi znanja. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
So kakšne alternative akciji ECB?
Po tem, ko je Guverner ECB, Mario Draghi, prejšnji teden uresničil svoje namere glede ponovnega zagona programa pogojevanega odkupa državnih obveznic članic evro območja v težavah, so se predvsem v nemškem tisku pojavila številna negodovanja tej potezi. Glavna očitka sta, prvič, da je ECB s tem prekoračila svoj mandat, in drugič, da se je ECB s tem izognila demokratičnemu nadzoru. Ne glede na to javno negodovanje pa večina nemških politikov tiho podpira potezo ECB. Če ECB ne bi intrevenirala na ta način, bi namreč morala ukrepati nemška vlada in še povečati finančno malho mehanizma ESM, za kar pa bi težko dobila podporo v Bundestagu. Nadaljujte z branjem
What went wrong in Slovenia?
The decline could hardly be more dramatic. From 7 % economic growth in 2007 to a 7.8 % decline in 2009. From 22 % public debt as a percentage of GDP in 2007 to 52% of GDP in 2012. In only a few years Slovenia made a “progress” from the best pupil in the class to a country on the verge of bankruptcy. What went wrong?
English version of my OpEd piece in Die Presse. * Nadaljujte z branjem
Rast cen hrane in izvirni greh
Igor Masten
Pretekli teden so se nam ponovno začele dogajati napovedane podražitve hrane po občutnejših stopnjah. Med vzroki podražitev so spet v ospredju občutne podražitve osnovnih surovin, od žit dalje, ki lahko hitro vplivajo na stroške proizvodnje različnih vrst hrane. Spomin na podobne podražitve v letu 2007 je še močno živ in močno vpliva na reakcijo javnosti tudi danes. Čeprav tega ne bo spremljal splošen izbruh inflacije kot leta 2007, so za mnogo ljudi, današnje podražitve še bolj problematične, saj do njih prihaja v času, ko je slovenski BDP zaradi dveh recesij nižji, brezposelnih pa ima Slovenija tudi več kot dvakrat več v primerjavi z letom 2007. *
Šušteršič je še drugič reševal kožo Janeza Janše, vendar najbrž ne bo zadostovalo
Predsednik vlade Janez Janša se je v manj kot dveh mesecih dvakrat zapletel v neprijetne situacije, ko je v javnosti nespametno razkrival občutljive informacije o stanju države in s tem vznemiril partnerje v EU, tuje medije in mednarodne finančne trge. V začetku julija je Janša izjavil, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati pomoč EU, če se bodo negativni trendi nadaljevali. Janša je moral kasneje svoje izjave “relativizirati”, češ da so bile namenjene komunikaciji z opozicijo. Finančni minister Janez Šušteršič pa se je zaradi te izjave zagovarjal na sestanku evroskupine in izjave predsednika vlade označil kot “nespretno” in “preveč iskreno” komunikacijo, ki naj bi prispevala k špekulacijam na finančnih trgih. Nadaljujte z branjem
Update 2: Je mar Janez Janša neprišteven?
Številni častilci “lika in dela” aktualnega predsednika vlade so danes, namerno, spregledali poanto mojega včerajšnjega posta o izjavah Janeza Janše. Vsled izogiba napačnim interpretacijam spodaj navajam nekaj poudarkov iz mojega včerajšnjega večernega intervjuja za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Poudarke so objavili avstrijski mediji, med njimi tudi Kurier. Nadaljujte z branjem
Update: Je mar Janez Janša neprišteven?
V prejšnjem zapisu nisem bil dovolj ažuren, ko sem rekel, da se bo “v nekaj dneh sprožil plaz špekulacij ali Slovenija res nima več za izplačilo oktobrskih plač in pokojnin in če bo že oktobra zaprosila za pomoč.” Že pred tem je avstrijski časnik Die Presse v on-line izdaji objavil članek o tem, da lahko Slovenija svoje račune poravnava samo še nekaj tednov (“Slowenien kann seine Rechnungen nur noch wenige Wochen begleichen”), sklicujoč se na intervju Janeza Janše, kjer jo to napovedal. Pri tem pa špekulirajo o tem, kaj bo z avstrijskimi naložbami v Sloveniji ter njihovimi bankami. Nadaljujte z branjem
Je mar Janez Janša neprišteven?
Predstavljajte si, da je vaš znanec malce živel preko svojih zmožnosti in da si je nabral precejšen minus na tekočem računu pri njegovi banki. Na drugo banko gre zaprosit za gotovinski kredit, s katerim bi pokril nedovoljeno negativno stanje na tekočem računu. Vse dokumente je že uredil, le kreditni odbor še mora potrditi kredit. Nato pa si ni mogel kaj, za lokalni časnik je dal izjavo, da bo že konec meseca postal nelikviden in da mu ne uide osebni stečaj, če mu banka ne odobri tega kredita. Kaj bi rekli temu znancu? Da je popolni idiot? Da je neprišteven? No, in kaj bi rekli o predsedniku vlade Janezu Janši, ki je prejšnji petek naredil enako? Nadaljujte z branjem
Zanimivo branje: US Infrastructure Investment Report
Ameriški predsednik Barack Obama je zgodaj leta 2009 napovedal 800 milijard dolarjev težek paket za stimuliranje gospodarstva. Del tega paketa je tudi program za povečanje investicij v javno infrastrukturo, lansiran oktobra 2010, v vrednosti 50 milijard dolarjev ter ustanovitev posebne banke (National Infrastructure Bank). Obamova administracija si od programa obeta predvsem izboljšanje kvalitete javne infrastrukture, od česar naj bi imel največ koristi predvsem srednji razred, ter seveda posredno stimuliranje gospodarstva z zagonom novega investicijskega cikla. Nadaljujte z branjem
Recesija v Sloveniji se poglablja
Po podatkih SURS se gospodarska recesija v Sloveniji poglablja, saj BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani upada že tretje četrtletje zapored. Medtem ko je v lanskem zadnjem četrtletju upadel za okroglo 1%, v prvem četrtletju letos za 0.7%, pa je v drugem četrtletju upadel že za 2.2% (po podatkih, ki ne upoštevajo sezonske komponente in niso prilagojeni za število delovnih dni, pa kar za 3.2%). V prvi polovici leta je na letni ravni BDP upadel že za 1.6%. Razlog za padec je zmanjšanje vseh komponent trošenja: gospodinjstev za 3%, države za 2% ter bruto investicij za 22.1%. Edini pozitivni prispevek k BDP je prispeval saldo menjave blaga in storitev s tujino – za 3.4%, pri čemer pa se tako izvoz kot uvoz zmanjšujeta. Ali drugače povedano, če Slovenija ne bi izvažala, bi se v drugem četrtletju letos zaradi manjšega trošenja domačih subjektov BDP zmanjšal kar za 6.8%. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.