Prodaja Skupine Laško po kosih in umazana vloga A.T. Kearney

Jure Jež

Sprenevedanje uprave Skupine Laško, še posebej pa njenega predsednika Dušana Zorka pri dezinvestiranju  je brezmejno. Banke mineva potrpljenje, končno so potegnile prvo konkretno potezo (dve leti prepozno) in zahtevale »večjo agilnost« pri prodaji Skupine Laško. Zorko mora do septembra izbrati svetovalca za prodajo vsega kar danes sodi v Skupino Laško. Finance tudi poročajo, da dogovor, da bi pivovarska dela skupine združili oziroma oddvojili od finančnih naložb ni bil dosežen. Vendar tudi Finance ne razpolagajo s celovito informacijo o vseh svetovalnih zahtevkih, ki sta jih  Skupina Laško in v zadnjem času tudi NLB naročali pri svetovalnih družbah, od katerih izstopa predvsem slovenska podružnica ugledne svetovalne hiše A.T. Kerney. Nadaljujte z branjem→

Pasti ekonomskih nasvetov politiki

Daron Acemoglu in James Robinson, avtorja izvrstne vendar kontroverzne knjige Why Nations Fail?, v še vročem eseju Economics versus Politics: Pitfalls of Policy Advice razpravljata o pasteh ekonomskih nasvetov politiki. Natančneje, razpravljata o tem, česa ekonomisti ne razumejo, ko dajejo ekonomske nasvete politikom in da morajo za večjo učinkovitost  svojih nasvetov upoštevati politično realnost in dolgoročne politične in ekonomske posledice. Gre preprosto za to, o čemer s kolegi ekonomisti pogosto razpravljamo v povišanih tonih, da so “čisti”, “textbook” ekonomski nasveti, ki abstrahirajo politično realnost, večinoma povsem zgrešeni. Preprosto zato, ker, prvič, “čistih” ekonomskih idej običajno sploh ni mogoče uveljaviti v dani politični realnosti, ali pa je njihova uveljavitev, drugič, lahko celo škodljiva iz vidika, ki nas ekonomiste najbolj zanima – z vidika maksimizacije družbene blaginje. Nadaljujte z branjem→

O “natančnosti” Umarjevih napovedi gospodarske rasti

V teh dneh so vsi mediji z največjimi črkami ali velikimi besedami povzeli napovedi gospodarskih gibanjih Urada za makroekonomske analize Republike Slovenije (UMAR). Urad namreč dvakrat letno, spomladi in jeseni, pripravi analizo gospodarskih razmer in oceni bodoča gibanja. Njihova ocena naj bi bila ključna pri pripravi ekonomskih politik vlade. Kvaliteta napovedi je seveda v njihovi pravilnosti, kako točno ocenijo bodoča dogajanja v gospodarstvu in zato nas zanima, kako so se do sedaj uresničevale. Nadaljujte z branjem→

Nujna zamenjava finančnega ministra

Ciper, Luksemburg, Malta ali Slovenija?, tako je Washington Post naslovil včerajšnji članek o Sloveniji. V dokaj kratki in zelo površni, nekajvrstični analizi je novinar Dylan Matthews obdelal vsako izmed držav in pri tem upošteval le velikost bančnega sektorja glede na BDP ter njegovo izpostavljenost do toksičnih držav. Pri Sloveniji nič od obojega ni sporno. V Sloveniji je bil ključni problem izpostavljenost bank do domačih toksičnih kreditov, toda to se je sprevrglo v usodno izpostavljenost bank do anemične države, ki ni bila sposobna s hitrim rezom sanirati predvsem treh največjih bank v državni lasti (NLB, NKBM, Abanka). Dodatno pa se je sprevrglo v usodno izpostavljenost države do finančnih trgov, da bi ji vsako leto posodili dovolj sredstev, da bi pokrila svojo pretirano javno porabo in refinancirala v pretklosti najete kredite. Pri Sloveniji gre za problem zaupanja, kot pravi Washington Post (objavljam v celoti): Nadaljujte z branjem→

Slovenija ni Ciper, le skupno usodo si utegnemo deliti

V zadnjih dneh se je zelo popularno spraševati, če se lahko Sloveniji zgodi Ciper. Vprašanje se sicer lepo sliši, je pa v svojem bistvu povsem retorično. Odvečno. Jasno je, da se Sloveniji lahko s precejšnjo verjetnostjo zgodi Ciper, vendar pa zgolj iz vidika podobnosti usode. Namreč spravili smo se v položaj, ko več nimamo izbire in moramo pristati na vse pogoje. * Nadaljujte z branjem→

Sumljiv beg kapitala iz Cipra in kdo bo prava žrtev ciprskega finančnega kolapsa

Medtem ko se ciprske banke pripravljajo na današnje odprtje, če bo do njega res prišlo, je vprašanje, koliko depozitov je medtem še ostalo na računih ciprskih bank. Konec decembra 2012 so imele ciprske banke še za 70.2 mlr evrov depozitov, po zadnjih uradnih podatkih za konec januarja 2013 pa še za 68.4 mlr evrov (glej sliko spodaj). Spiegel poroča, da naj bi pred podpisom prvega bailout načrta (16. marca 2013), ki ga je kasneje ciprski parlament zavrnil, v strahu pred uvedbo davka na depozite iz ciprskih bank izginilo mnogo depozitov. Ciprski parlament je že uvedel preiskavo. Nadaljujte z branjem→

Priprave na trojko: Kako se je “pogajal” Ciper

Precej dober opis in kronologija tega, kako so prejšnji teden potekala pogajanja med trojko in Ciprom sta zabeležena v torkovi izdaji Wall Street Journala. Ciprski politiki so blefirali do konca, vendar niso imeli dobrih kart. Niso jih mogli imeti. Nekaj minut pred polnočjo v nedeljo so morali pristati na vse pogoje trojke. Objavljam nekaj odlomkov v vednost, da se naša nova vladna ekipa lahko psihološko pripravi. Nadaljujte z branjem→

Bratje Dalton in Ciper kot model “reševanja Slovenije”

Tisti, ki ste brali Taličnega Toma v hrvaščini (sicer Lucky Luke v originalu), veste, kaj pomeni “metoda nježnog ubedjivanja“. To je, ko najmanjši, vendar najbolj močan in bister izmed bratov Dalton, pretepe največjega in najmanj bistrega brata, da bi prepričal srednja dva brata v njegov prav. Tako nekako bi lahko opisali ciprsko lekcijo, ki jo je dobila Slovenija z “reševanjem ciprskega problema”. Nadaljujte z branjem→