Pentagon je v zadnjih tednih več evropskih članic Nata pozval, naj omilijo javno retoriko o Rusiji, poroča Reuters na podlagi štirih virov, seznanjenih s pogovori. Sporočila so prejele tudi Litva, Latvija in Estonija. Ameriški predstavniki naj bi v dvostranskih srečanjih opozarjali, da nekatere izjave evropskih politikov spodkopavajo evropsko varnost. Pozivi prihajajo v času, ko Trumpova administracija ponovno poskuša doseči dogovor o končanju vojne, pri čemer Rusiji ponuja tudi možnost omilitve sankcij, na Ukrajino pa pritiska, naj ustavi napade na rusko energetsko infrastrukturo.
Med ključnimi prenašalci tega sporočila je Elbridge Colby, visoki uradnik Pentagona, pristojen za obrambno politiko. Po navedbah enega od Reutersovih virov je baltskemu predstavniku dejal, da se je treba izogibati »drezanju« v Rusijo. Kot primer neprimerne retorike naj bi omenil primerjave Rusije s podgano, stisnjeno v kot; podobno oznako je septembra za Putina uporabil estonski premier Kristen Michal. Drug evropski uradnik je ameriško sporočilo povzel v smislu: Američani smo tu in vam pomagamo, vi pa bodite tiho. Viri sicer poudarjajo, da so pogovori potekali brez konfrontacijskega tona.
Ameriška navodila so nekatere evropske predstavnike presenetila, saj menijo, da so njihove javne ocene že zdaj zadržane. Baltske obveščevalne službe so v zadnjih mesecih celo zmanjševale ocene verjetnosti, da bi Rusija neposredno preizkusila Natovo kolektivno obrambo. Druge zahodne službe medtem opozarjajo na nevarnost stopnjevanja sabotaž v Evropi. Znotraj zavezništva tako ostaja razhajanje: eni menijo, da poudarjanje ruske grožnje krepi strah in koristi Kremlju, drugi pa, da morajo vlade javnosti pojasniti, zakaj obramba zahteva dodatna sredstva in odrekanje. Moskva očitke o organiziranju sabotaž zavrača.
V ozadju teh sporočil potekajo tudi ameriški pogovori o morebitnih poslovnih dogovorih z Rusijo v okviru mirovnih prizadevanj, medtem ko številne evropske vlade še vedno zagovarjajo nadaljnjo gospodarsko izolacijo Kremlja. Pentagon hkrati pregleduje razporeditev ameriških sil v Evropi, kar bi lahko privedlo do občutnega zmanjšanja njihove prisotnosti. Washington evropskim zaveznicam sporoča, da bodo morale prevzeti več odgovornosti za lastno obrambo, saj ZDA svojo pozornost preusmerjajo tudi na druga svetovna območja. Pentagon konkretnih zasebnih pogovorov ni želel komentirati.
Gre seveda za zanimiv cinizem ameriške zunanje politike. Washington kot inciator in največji sponzor vojne v Ukrajini z namenom oslabiti Rusijo, se je očitno naveličal vojne ter bi z Moskvo spet sklepal posle. Evropskim zaveznikom, ki v glavi še niso uspeli preklopiti in dojeti, da je šef v Washingtonu spremenil kurz, zato zdaj sporoča, naj nehajo izzivati Rusijo. V ciničnem prevodu: nehajte jo motiti pri mrcvarjenju Ukrajine, ker se mi pogovarjamo o poslu. Včeraj je bila neomajna odločnost v podpori Ukrajini dokaz zavezniške zvestobe Washingtonu, danes je ista odločnost za Washington moteč hrup. Evropi seveda ostaja imenitna vloga: prevzeti sme vse stroške obrambe in posledic vojne, pri določanju politične smeri pa naj bo tiho.
Od dobrega vazala se pričakuje predvsem to, da pravočasno opazi, kdaj so v Washingtonu zamenjali navodila. Seveda to nikogar resnega ne preseneča – kamor pa vazalna evropska politična elita seveda ne sodi.
