Ciprska zgodba in kdo bi moral plačati izgube

V zadnjih dneh je najpogosteje obravnavana tema v finančnem svetu vsekakor Ciper in predlagana obdavčitev depozitov v tamkajšnjih bankah. Kakorkoli je seveda ta predlog precejšen precedens v dosedanjih način reševanja bančne problematike, vseeno ne moremo mimo dejstva, da predstavlja ciprsko gospodarstvo manj kot dva promila skupnega gospodarstva evrskega območja. Torej toliko, kot je vloga kake newyorške četrti v celotni ekonomiji Združenih držav, kar vsekakor kaže na krhkost funkcioniranja in predvsem reševanja problemov v celotni Evropski Uniji ter še posebej v Evro skupini. Nadaljujte z branjem→

Trojka zavrnila ciprski “Plan B” in posledice za Slovenijo

Po poročanju Spiegla, ki se sklicuje na grške medije, naj bi danes v pogovoru s ciprskim predsednikom vlade predstavniki Trojke (ECB, EK, MDS) že zavrnili ciprski “Plan B”. Po tem nadomestnem planu naj bi namesto enkratnega davka na bančne depozite ciprska vlada izdala obveznice, za katere bi jamčili s sredstvi pokojninskih skladov in sredstvi ciprske pravoslavne cerkve. Uradniki Trojke naj bi dvomili v kvaliteto teh jamstev. Na drugi strani pa so ciprske peripetije glede zavrnitve osnovnega predloga Trojke  močno razbesnile nemško vlado, ki je očitno izgubila potrpljenje z muhastimi Ciprčani. Nadaljujte z branjem→

Posvet o poslovni etiki na Bledu

Kako bolj etične pristope vpeljati v slovensko gospodarstvo, danes na Bledu razpravljajo gospodarstveniki, predstavniki civilne družbe in politiki, med njimi predsednik države Borut Pahor, guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ekonomist Jože Damijan, direktor Seawaya Japec Jakopin ter predstavnika organizatorjev – Sri Sri Ravi Shankar, soustanovitelj Svetovnega foruma za poslovno etiko (WFEB), in Lojze Peterle, evropski poslanec in predsednik gibanja Fokus 2031.  Nadaljujte z branjem→

Bruegel: Do okužbe s Cipra (še) ni prišlo

Zsolt Darvas in Francesca Barbiero iz bruseljskega think-tanka Bruegel sta pogledala ali je ciprska finančna kriza ter “NE” ciprskega parlamenta predlogu Trojke o obdavčitvi depozitov v ciprskih bankah iz začetka tega tedna že imela kakšen učinek okužbe na ostale evropske države ali delnice bank. Zaenkrat ciprska finančna drama, kot kažejo spodnje slike, še ni vplivala na znatne poraste zahtevanih donosov 10-letnih obveznic Španije, Italije ali Nemčije. Niti ni vplivala na tečaje delnic vodilnih bank v teh državah ali na njihove tečaje credit-default swapov (CDS). Torej do sedaj do “ciprske okužbe” še ni prišlo. Nadaljujte z branjem→

Global Supply Chains at Work in CEE countries

This paper empirically accounts for the importance of the ‘global supply chains’ concept for export restructuring and productivity growth in Central and Eastern European Countries (CEECs) in the period 1995-2007. Using industry-level data and accounting for technology intensity, we show that FDI has significantly contributed to export restructuring in the CEECs. The effects of FDI are, however, heterogenous across countries. While more advanced core CEECs succeeded in boosting exports in higher-end technology industries, non-core CEECs stuck with export specialization in lower-end technology industries. This suggests that where FDI flows have been directed is of key importance. Our results show that export restructuring and economic specialization brought about by FDI during the last two decades in the CEECs might matter a lot for their potential for long-run productivity growth. Industries of higher-end technology intensity have experienced substantially higher productivity growth and so have countries more successful in attracting FDI to these industries. Nadaljujte z branjem→

Kvantitativno sproščanje in inflacija oziroma kaj v resnici ustvarjajo centralne banke?

Aleš Praprotnik

V mnogih člankih o financah in gospodarstvu lahko zasledimo trditev, da centralne banke ’tiskajo denar’ in da naj bi bilo še posebej kvantitativno sproščanje (‘quantitative easing’ – QE) neposredno inflatorno, kajti centralne banke (CB), takšna je domneva, naj bi ta nov denar sproščale v gospodarstvo oziroma naj bi ga gospodarstvu posredovale komercialne banke, katerim so CB denar posodile. Ta predstava o delovanju sistema je, kot potrjujejo izjave mnogih centralnih bankirjev in regulatorjev, napačna. Nadaljujte z branjem→

Pomembno je, kaj izvažamo

S kolegoma (Č. Kostevc in M. Rojec) se trenutno ukvarjamo z raziskovanjem delovanja t.i. “global supply chains” v skladu s konceptom, ki ga je opisal Baldwin (2012). Zadevo raziskujemo na vzorcu 12 držav Srednje in Vzhodne Evrope (države CEE), in sicer na ravni panog. Rezultati analize kažejo nekaj zanimivih značilnosti, ki vam jih bom na kratko predstavil prek nekaj slik, ki povedo zgodbo. Prva značilnost je, da so neposredne tuje investicije (NTI) v obdobju 1995-2007 seveda močno vplivale na prestrukturiranje izvoza CEE držav (slika 1). Nadaljujte z branjem→

Apple stagnira, Samsung postaja glavni inovator?

Recent news of Samsung, on the other hand, paints a picture of a company that is furthering its capacity for innovation. This week we learned that Samsung made the most patent applications to the European Patent Office (EPO) in 2012, making it the first Asian company to top the EPO’s annual filings list. In the most recent issue of IAM, we revealed that Samsung possesses the largest portfolio of active US patents. Patenting statistics do not necessarily tell us how innovative a company is, of course, but they can be indicators of its investment in R&D, and that means that they can be deployed as powerful marketing tools by any company that wants to be perceived as an innovative force. Nadaljujte z branjem→