Prodaja Skupine Laško po kosih in umazana vloga A.T. Kearney

Jure Jež

Sprenevedanje uprave Skupine Laško, še posebej pa njenega predsednika Dušana Zorka pri dezinvestiranju  je brezmejno. Banke mineva potrpljenje, končno so potegnile prvo konkretno potezo (dve leti prepozno) in zahtevale »večjo agilnost« pri prodaji Skupine Laško. Zorko mora do septembra izbrati svetovalca za prodajo vsega kar danes sodi v Skupino Laško. Finance tudi poročajo, da dogovor, da bi pivovarska dela skupine združili oziroma oddvojili od finančnih naložb ni bil dosežen. Vendar tudi Finance ne razpolagajo s celovito informacijo o vseh svetovalnih zahtevkih, ki sta jih  Skupina Laško in v zadnjem času tudi NLB naročali pri svetovalnih družbah, od katerih izstopa predvsem slovenska podružnica ugledne svetovalne hiše A.T. Kerney.

A.T. Kearney je eno izmed vodilnih svetovnih svetovalnih podjetij v segmentu svetovanja top-managementu. Naše poslanstvo je jasno in nedvoumno opredeljeno: pomagati vodilnim svetovnim gospodarskim družbam pridobiti in ohraniti svojo konkurenčno prednost ter jih privesti do konkretnih in otipljivih rezultatov”. To sta začetna stavka predstavitve družbe AT Kearney Slovenija.

In marsikatero slovensko podjetje, oziroma njegov menedžer naroča drage storitve te renomirane svetovalne hiše, ki od leta 2005 deluje tudi v okviru podružnice AT Kearney Slovenija. (Vodilni menedžerji se dobro zavedajo dejstva, da je neprijetne novice srednjemu menedžmentu in ostalim zaposlenim najlažje povedati skozi usta zunanjih svetovalcev.)

Tudi vodilna menedžerja Skupine Laško sta skoraj desetletje  sklepala svetovalne pogodbe z družbo AT Kearney Slovenija za različne projekte. V času Šrotovega vodeja Skupine Laško sta bila najpomembnejša projekta: “Kako ohraniti prevladujoči položaj v Horeci” in “Program za realiziranje sinergij”, v času Zorkovega vodenja pa: ”Prestrukturiranje Jadranske Pivovarne”,  “Nov poslovni model skupine PLG” in “Priprava materialov za dogovore z bankami o reprogramiranju kreditov”. Tako svetovalci družbe AT Kearney že skoraj desetletje  vedrijo in oblačijo v pijačarskih  družbah Skupine Laško s prioritetnim namenom: “Pomagati top-managementu Skupine Laško vzpostaviti enotno vodenje pijačarskih družb (Pogodbeni koncern) in doseči čim boljše sinergije pri proizvodnji in trženju pijačarskega dela Skupine Laško”. V svetovalni pogodbi “Program za realiziranje sinergij” so si celo zagotovili provizijo od uspešnosti zmanjševanja stroškov. Ali prevedeno v jezik svetovalcev – primer dela poročila poslovodstvu na 11. implementacijskem nadzornem odboru projekta 21.10.2008:

Implementirani potencial projekta v letu 2008 znaša 2.5 mio EUR, od tega je bilo do septembra implementiranih 79% prihrankov (1.99 mio EUR). Cilj za leto 2008 ne upošteva že implementiranih prihrankov do 31. 12. 2007, ti so znašali skupaj 13.9 mio EUR. 1.402 mio EUR je implementirani potencial, ki bo v polnem letnem obsegu viden v bilancah uspeha v naslednjih letih. 587 tisoč EUR bo v polnem letnem obsegu vidno že v bilancah za leto 2008. Doseženi prihranki so potrjeni s strani odgovornih oseb.

(Implementirati (lat.-ang.) 2. opraviti, uresničiti – Duden, Slovar tujk, Učila Intrnational, 2006)

Vendar pa tudi predstavljene številke zahtevajo svoj komentar. Komentar uspešnosti svetovalnih projektov AT Kearney Slovenija v Skupini Laško lahko strnemo v naslednjo trditev: »V kolikor bi bili svetovalni projekti AT Kearney Slovenija tako uspešni, kot jih predstavlja ta svetovalna družba na svojih prezentacijah, Skupina Laško ne bi bila v rdečih številkah in njena izguba ne bi dodatno obremenjevala izgube enega od njenih lastnikov

To je bližnja zgodovina, pa pojdimo v sedanjost. NLB je 23.8% lastnik Skupine Laško in ker NLB ni uspelo prodati delnic PL, ki jih je dobila z unovčenjem zavarovanj, je morala pivovarno uvrstiti med pridružene družbe banke, njena izguba pa dodatno bremeni bilance NLB. In kaj je NLB storila, da bi se rešila te slabe naložbe? V dveh letih praktično nič, pa vendar lahko vztrajnost banke pri blokiranju uvedbe pogodbenega koncerna štejemo kot potezo, ki ohranja status Skupine Laško v obliki, ki omogoča širšo paleto prodajnih opcij. Tisti, ki bolj  pozorno spremljamo dogodke, ki vplivajo na slovenske proizvajalce pijač, smo že dalj časa seznanjeni z zahtevo banke NLB o proučitvi prodaje Skupine Laško po kosih, ki jo je naslovila na upravo Skupine Laško, vendar se predsednik uprave Dušan Zorko temu izogiba, ker se zaveda, da to dolgoročno pomeni prenehanje varjenja piva v Laškem (kakor se je to že enkrat zgodilo v letu 1928).

Novinarji  NLB že dolgo  sprašujejo po podatku o vseh sklenjenih svetovalnih pogodbah, a odgovora ne dobijo. Eden izmed kamenčkov mozaika svetovalnih pogodb predstavlja tudi pogodba, ki jo je NLB sklenila z družbo AT Kearney Slovenija, njena vsebina svetovanja pa je proučitev možnosti prodaje pijačarskega dela Skupine Laško po kosih. Tako bo lahko banka izvedla primerjavo uspešnosti take prodaje s prodajo celotne skupine treh družb (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska) kot celote.

S podjetniškega stališča svetovalne držbe AT Kearney je tovrsten posel idealna priložnost za lahek zaslužek, saj so v svoji skoraj desetletni prisotnosti v Skupini Laško te družbe spoznali do obisti in pridobili vse potrebne podatke in informacije. Vendar pa obstaja past, v katero se svetovalci zlahka ujamejo. V primeru, da je naročnik, v tem primeru uprava NLB grobo definirala rezultate svetovalnega projekta (običajna praksa je, da naročnik definira rezultate, svetovalec pa prispeva način implementacije in argumentacijo rezultatov svetovalnega projekta) tako, da morajo rezultati svetovalnega projekta izkazovati, da je prodaja pijačarskih družb po kosih bolj smotrna, je svetovalna družba AT Kearney Slovenija v hudih škripcih. Ne gre samo za etičnost oziroma moralo njenega delovanja, gre za potencialno zlorabo vseh standardov v svetovalnih dejavnostih,  katerih osnovni postulat je nezloraba konflikta interesov. In posledično bi to moralo pomeniti “odvzem svetovalne licence”, ki bi jo generirala zakonitost trga.

Vsekakor pa v tovrstne zakonitosti v slovenskem gospodarskem prostoru  verjamejo le največji naivneži. Zakonitost, ki velja za spomin slovenskega volilnega telesa – slovensko volilno telo ima spomin zlate ribice – lahko mirno prenesemo tudi na vodilno slovensko menedžersko strukturo, še posebej v primerih, ko si posamezni menedžerji od  tovrstnih poslov obetajo še dodatne bonitete. Zato si lahko slovenska menedžerska elita privošči, da podružnica enega vodilnih svetovnih svetovalnih podjetij najprej svetuje glede sinergij združitve, nato pa glede prodaje združene družbe po kosih.

Ob tem se poraja vprašanje, kakšna je vrednost navedene svetovalne pogodbe. Če sklepamo na osnovi vrednosti headhunterske pogodbe NLB, potem se lahko samo vprašamo: “Kdo se zdaj iz koga norčuje? Zorko iz bank? AT Kearney iz Skupine Laško?” In tudi odgovorimo si lahko: “Vsi skupaj, iz nas državljanov, ki bomo zopet pokrivali dokapitalizacijsko luknjo v državni banki, ki jo uspešno molzejo tudi takšni in drugačni svetovalci.”

Ni še minilo trideset let slovenske samostojnosti, vendar je naš preljubi “Avgijev hlev” že prepoln svinjarije. Ker ga očitno ne želimo oziroma ne znamo očistiti sami in tudi junaki niso več to kar so bili, ni več daleč dan, ko bo namesto Herakleja prišla “trojka” in skozi naš preljubi hlev preusmerila finančno reko. Zavedati pa se moramo, da bo “reka” skozi naš preljubi hlev odnesla več kot si želimo. Ob veliko slabih stvareh tudi marsikatero dobro. Pa še to: ta posel ne bo trajal samo en dan.

8 responses

  1. In denar, namesto, da bi se ga namenjalo v razvoj in tehnološki napredek pivovarn konča pri tem svetovalnem podjetju, ki deluje na način – od zaposlenih zahtevajo, da pripravijo vse ideje kako pristopiti k reševanju problema, analize, podatke, porabijo cel kup časa, seveda dodatnega poleg svojega dela (če niso kooperativni jih zatožijo vodstvu), zato da potem ti vrli strokovnjaki svetovalci vse te podatke zapakirajo v lepo obliko in se pod izdelek podpišejo, kot da so sami pripravili vse te rešitve – in ga za zelo velike zneske prodajo naročnikom – seveda mnenje ATK šteje, mnenje zaposlenih, ki so pripravili vse materiale pa je figo vredno. Na tak način je deloval, dokler je bil zaposlen v ATK, tudi sedanji predsednik uprave ‘najboljšega soseda’. V skupini PL so šli celo tako daleč, da so nekoč prek ATK izvedli razgovor z zaposlenimi v skupini, da bi ugotovili kdo je bolj rdeč, zelen in drugih barv. Projekt naj bi bil zaupne narave, vendar so – ‘na zelo etičen način’ – prišli do teh podatkov tako, da je pač oseba, odgovorna za projekt pri ATK, čez noč postala zaposlena v PL, tako da se je lahko začela čistka vseh, ki so odstopali od vzorca, ki so si ga zamislili – ne glede na to, ali so sposobni in dobro opravljajo svoje delo. Za dosego svojih ciljev – med njimi je tudi uničenje Pivovarne Union – je vodilna garnitura z Zorkom na čelu pripravljena narediti vse, predvsem pa počistiti drugače misleče iz Ljubljane, ki se ne morejo zaradi svojega širšega razmišljanja poistovetiti z ‘grabnsko’ miselnostjo.

  2. Nehajte že s klicanjem trojke in ustvarjanje panike v javnosti! Ali ste vsi znoreli!? JPD ali se zavedaš, da Tvoj blog na široko berejo novinarji s pomanjkljivim ekonomskim znanjem in da imaš kot javna oseba neko odgovornost! Pa ne mislim s tem na AT Kerney (sam sem jih vrgel iz milijonskega posla v TCG Unitech drugi dan po nastopu službe). Ves prispevek izgleda kot pljuvanje bolj uspešne konkurence. Pri tem pa zamegli ključne probleme pri Skupini Laško. In to je, da skupina s povsem spodobnim gotovinskim tokom leta 2009 in pozneje ni dobila ekonomsko povsem upravičenega podaljšanja kreditov. Če bi ji podaljšali kredite na 7 let bi skupina povsem spodobno poslovala in danes ne bi imeli ne posledic v Fructalu, Mercatorju in prevsem ne v slovenskih bankah. To kar sta 2009 počela Lahovnik in Zares s protitajkunsko gonjo je bil zločin nad slovensko ekonomijo. Tajkunom smo vzeli firme tako, da smo jih, firme namreč, uničili. S tem pa naredili še 10x večjo škodo v našem bančnem sistemu. Slovenci s tem kar delamo sami sebi ne rabimo tujega sovražnia.

  3. Marko,
    Trojko so nam priklicali tisti, ki so v obdobju 2005-2008 napihnili kapitalske, nepremičninske in kreditne balone, tisti, ki jih niso pri tem ustavili ali učinkovito nadzirali in tisti, ki so v obdobju 2009-2011 tako kriminalno slabo menedžirali krizo. V to zadnjo skupino spadaš tudi ti s tvojim napol kriminalnim delovanjem v AUKN. Brez tvojega “…” delovanja v AUKN ter Križaniča bi (1) NLB verjetno prevzela KBC in jo ona sanirala (mi bi se pa rešili vsaj 2 milijard luknje), (2) banke bi prodale Mercator in s tem razbremenile sebe, Pivovarna Laška bi se razdolžila in bi lahko normalno poslovala ter (3) državna podjetja ne bi prisilno sokapitalizirala NKBM in izgubila denarja v njej.

    Se pa strinjam glede delovanja Lahovnika in Zares, ki so tajkune uničevali tako, da so uničevali njihove firme in s tem v stečaj spravili precej podjetij, njihove zaposlene pa na cesto. Da o luknjah v bankah, ki so se tako zaostrile, ne govorim.

  4. Jože, ta je pa huda. Kriminalno delovanje v AUKN?!? Pa pojdimo lepo po vrsti.

    KBC bi prevzela NLB???. KBC si je od 2007 prizadevala izstopiti iz banke in če si je kdo mislil, da bo KBC reševala naše probleme, je bil strahotno naiven. S KBC bi se rešili 2 milijardne luknje? Jezus, pomagaj! Zgodovina državam odpušča marsikaj, samo naivnosti ne. KBC je imel zelo velike probleme (ki pa jih v sodelovanju z državo in poslovno skupnostjo znajo neprimerno bolj skrivati kot mi, ki sistematično uničujemo lastne banke). KBC ne bi, lahko mi verjameš ker sem bil zraven na zelo različnih ravneh, dala za reševanje slovenskih problemov niti evra. Če so Šušteršič in ekipa (vključno z njegovimi naivnimi profesorskimi svetovalci) še verjeli, da se to da, jih je realnost zelo hitro postavila na trda tla. Amaterje so profesionalci iz KBC poskusili najprej nategniti za dobrih 100 milijonov s konverzijo ničvrednega hibrida junija 2012, da bi jim, KBC-ju namreč, uspel veliki met s prodajo njihovega deleža s katerim so se izognili 280 milijonom dokapitalizacije do katere so bili zavezani po delničarskem sporazumu. Poleg tega jih je Šušteršič še ekskulpiral, kljub po mojem dokazanim in iztožljivim kršitvam delničarskega sporazuma. Šušteršič je tako po mojem, in še kakšnem drugem mnenju, podpisal škodljivo pogodbo za kar menim, da bi moral odškodninsko in kazensko odgovarjati. Mogoče še bo. Me pa ne čudi, da je to naredil. Po javno dostopnih informacijah je imel v najožjem krogu svetovalcev g.Luko Repanška, ki je hkrati delal kot svetovalec uprave KBC. Se Ti ne zdi, da gre za hud konflik interesov? Se pa potem sprašujem za koga je pravzaprav delal Šušteršič?

    Okoli NKBM sem že vse večkrat pojasnil. Bo pa zanimivo videti kakšen bo odziv javnosti (tudi Tvoj), ko bo kriminalistična preiskava prišla v naslednje faze in bo ozadje posla postalo bolj transparentno.

    Z Mercatorjem bi se banke razdolžile? Zelo na kratek rok. NLB bi takrat imela 43 milijonov efekta na kapital. Je pa NLB banka z zelo visokim h faktorjem (1,6 v splošnem, če se Bole ne moti). Takrat smo v AUKN kot delničar vprašali upravo NLB naj nam pojasni kakšni bi bili sekundarni efekti prodaje Mercatorja na banko (preko efekta na dobavitelje Mercatorja). Uprava je odgovorila na to vprašanje z 1,5 stranmi teksta, ki je bil večinoma prepisan od JP Morgan-a, ki je takrat svetoval Agrokor-ju. Je pa to analizo kasneje naročil sam Mercator. Rezultati so bili porazni. Ob predpostavki podaljšanja plačilnih rokov na nivo Konzuma in ob predpostavki delne substitucije slovenskih dobaviteljev s hrvaškimi (mimogrede po naših podatkih npr. dela Agrokorjev PIK Vrbovac s 50% kapaciteto) bi lahko pričakovali več kot 600 milijonov dodatnih slabitev v v slovenskih bankah, da dodatnih 4.000 plus nezaposlenih niti ne omenjamo (samo v predelovalnem sekturju, efekt na kmete ni bil izračunan). Naj države usoda tako strateškega sektorja kot je hrana ne zanima? Bili bi verjetno edini v Evropi. Si kdaj vprašal predelovalce hrane, kako je izvažat v Avstrijo ali Italijo? Ni govora, da bi spuščali tujce v omembe vrednem obsegu na tistih področjih, ki jih pokrivajo z lastno pridelavo, na svoj trg. Pa ne da ne bi imeli kvalitetnih proizvodov ali cenovne konkurenčnosti. Ima pa primer prodaje Mercator-ja (kot podobno NKBM) tudi kriminalno ozadje. In verjemi, zbrano je že dovolj dokazov, da se bo kar nekaj ljudi usedlo. Ampak ne v svojo pisarno.

    Kar se pa našega dela v AUKN tiče. AUKN je bilo najboljše kar se je Sloveniji zgodilo na področju upravljanja državnih podjetij od njene osamosvojitve 1991. In največji približek od politike neodvisnemu upravljanju podjetij. Sem pa kadarkoli pripravljen na debato na to temo. Ampak glede na to, da tokrat nimaš opravka z neuko javnostjo, se boš moral bistveno bolj potruditi.

    • Marko,
      Če boš nadaljeval v tem stilu, se boš zapletel. Kajti v tvojem odgovoru si navedel kup stvari, ki ne ustrezajo resnici ali zdravi pameti. Navajam samo nekaj kratkih replik (ker ne bi rad izgubljal časa za tole brezplodno diskusijo).

      Prvič, napisal sem, da si s tvojim (…) delovanjem onemogočil, da bi KBC prevzel NLB. Ti pa trdiš, da KBC tega namena nikoli ni imela, saj naj bi se nujno morala dezinvestirati. Nam lahko poveš, zakaj sta potem skupaj z Grašičem tik pred dokapitalizacijo junija 2012 v parlament poslala pismo poslancem, kjer sta opozarjala, da bo KBC na pol zastonj prevzela KBC? Mar to pomeni, da si se sicer zavedal, da KBC ne bo prevzela NLB, vendar si vseeno napisal/podpisal tisto pismo parlamentarcem? Si torej poslance namerno zavajal? To bi bil zanimiv material za kako parlamentarno ali sodno preiskavo zlorabe položaja, ki sta ga imela kot člana uprave AUKN.

      Drugič, Banka Slovenije je z odredbo naročila lastnikom NLB dokapitalizacijo do 31.12.2011. Ti si kot predstavnik največjega lastnika imel največjo odgovornost spoštovati zahtevo regulatorja. Vendar nisi. Kolikor sem informiran, si pogovore s KBC in EBRD vodil na zelo diletantski način. Na sestanke v London si menda hodil sam. Tvoje solo akcije kažejo na to (kar me seveda glede na tvoje “argumente” v tej debati ne ppreseneča), da AUKN sploh ni imela strategije pogovorov s potencialnimi tujimi investitorji, sicer bi imela pripravljeno ekipo pravnikov in finančnih strokovnjakov. Da ekipe sploh niste imeli, kaže na precejšen diletantizem, mar ne? A lahko poveš, koliko ljudi je sedelo nasproti tebi na sestanku s KBC jeseni 2011? Tisti, ki se ukvarjajo s tem poslom, vedo, kakšno armado pravnikov, finančnikov in ekonomistov posamezna stran običajno pripelje na tovrstne pogovore. Tudi tisti, ki so pogledali kak ameriški film, si to predstavljajo.
      Naprej, 20.12.2011, torej 11 dni pred datumom, ko bi kot predstavnik lastnika moral zagotoviti dokapitalizacijo, si po mojih informacijah ob 11 dopoldne prišel na NLB in dokapitalizacijo izsiljeval s prekinitvijo postopka prodaje Mercatorja. Kar pomeni, da si namerno škodoval banki zaradi interesa posojilojemalca NLB, katerega predstavnik si bil.

      Tretjič, globoko manipuliraš glede Mercatorja. Tako glede plačilnih rokov kot glede učinka prodaje Mercatorja. Plačilni roki Agrokorja so neprimerljivi s plačilnimi roki Mercatorja. Te je potrebno primerjati s plačilnimi roki Konzuma. Plačilni roki slednjega pa so bili v primerjavi z Mercatorjevimi celo za dan krajši. Agrokor je imel dolge plačilne roke, ker je z daljšimi plačilnimi roki plačeval lastnim hčeram in ne dobaviteljem Konzuma.

      Četrtič, govoriš, da naj bi bančni sistem moral narediti 600 milijonov slabitev v primeru prodaje Mercatorja. Katero vrsto finančne matematike si pri tem uporabil? Morda sem jaz preneumen, zato dajmo skupaj razmišljati: v Slovenijo naj bi s prodajo Mercatorja priteklo 800 mio evrov svežega denarja, laško bi se s tem znebilo več kot polovice svojega dolga in zaradi tega naj bi naš bančni sistem naredil 600 mio slabitev?! Iz katerega naslova?
      Se zavedaš, kakšno škodo si naredil z blokado te transakcije slovenskemu gospodarstvu?

      Petič, govoriš o nekih “ocenah”, da naj bi s prodajo Mercatorja prišlo do efekta “dodatnih 4.000 plus nezaposlenih niti ne omenjamo (samo v predelovalnem sekturju, efekt na kmete ni bil izračunan)”. Kdo je naredil te ocene? Pod katerimi predpostavkami? Je bil to Bole (ki ga omenjaš zgoraj)? Tisti Bole, ki je v študiji za Pivovarno Laško napisal, da Laško in Union skupaj z 90% tržnim deležem nimata prevladujočega položaja? Tisti Bole, ki je v študiji za Mobitel napisal, da Mobitel s 60% tržnim deležem nima prevladujočega položaja? Tisti Bole, ki je Banki Slovenije pomagal ocenjevati makro stres teste, ki so za več kot 600% zgrešili? Ali tisti Bole, ki je za NLB ocenjeval tveganost portfelja?

      In šestič, trdiš, da je ključni argument za neprodajo Mercatorja zaščita slovenskih strateških interesov v kmetijski proizvodnji in predelavi. Kako za vraga potem ti, kot tak goreč zagovornik nacionalnega interesa, hodiš po nakupih v avstrijski Hofer namesto v naš domač Mercator???

  5. “Naj države usoda tako strateškega sektorja kot je hrana ne zanima?”

    To je politika, ne pa “največji približek od politike neodvisnemu upravljanju podjetij”.

  6. Jože, pa saj sem Ti svetoval, da se malo potrudi, preden se lotiš polemiziranja. Že za to, da bi bila vsaj kvaliteta argumentov nekoliko boljša od kvalitete virov na katere se naslanjaš. Glede na to, da svoje trditve črpam iz poslovne izkušnje in ne ameriških filmov, mi dovoli, da v korist širše slovenske javnosti, ki očitno spremlja tole debato (klicalo me je nekaj novinarjev, saj drugače bi Ti dal mir), odgovorim na Tvoje navedbe.

    Prvič nikoli nisem bil v Londonu sam na pogajanjih in tudi nikoli se nismo v Londonu dobili s KBC-jem. Tvoj vir strelja v temo ali pa je mene zamenjal s Šušteršičem. Se pa spomnim sestankov v Londonu kjer so bili z mano predstavniki KAD, SOD, predstavniki najboljše slovenske odvetniške hiše s tega področja, ki se je leta ukvarjala s tem področjem in sodelavci z dolgoletno kariero s področja investicijskega bančništva. Tudi ne drži Tvoja navedba o strategiji. Strateške okvire je postavila vlada RS in DZ najprej v oktobru 2010, potem vlada RS s politiko razpolaganja z NLB v novembru 2010 in potem še enkrat s Sektorsko politiko za finančni sektor, ki je bila potrjena v DZ aprila 2011.

    Stvari ne potekajo tako zelo enostavo kot si jih predstavljaš ali kot bi jih nekdo rad prikazal. AUKN ni imela prav nikakršne samostojnosti pri razpolaganju z naložbami (nakupi-tudi dokapitalizacije, prodaje, zamenjave). Prav vsako transakcijo je morala potrditi vlada RS in DZ. Take stvari se usklajujejo na vladi. Tudi ne gre za stvar posameznika ali celo ene institucije, ampak za telo sestavljeno iz predstavnikov MF, AUKN, SOD, KAD in zunanjih svetovalcev, ki se je koordiniralo tudi z BS. Ne vem kdo Ti je natresel te dezinformacije, si pa lahko mislim, da verjetno isti vir, ki je te neumnosti že takrat plasiral v medije. z jasnim interesom seveda.

    Predstavniki države so delovali v strogo omejenih okvirih, svoje pozicije pa so morali znotraj skupine usklajevati skoraj tedensko, z vlado RS pa vsaj mesečno. Ne samo to, posamezni elementi strategije so se redno preverjali v stikih s top svetovnimi investicijskimi družbami s kateri je takrat sodeloval MF in AUKN. In teh je bilo kar nekaj. Detajlov iz razumljivih razlogov ne morem posredovati. Če stvari niti v splošnem ne poznaš, nimaš nobenih relevantnih informacij in še manj praktičnih izkušenj, bi Ti svetoval določeno zadržanost v ocenah. Lahko, da bodo ocene več povedale o tistem, ki jih daje kot o objektu ocene. Da ne bo tako kot je rekel Levstik v Martinu Krpanu : “Če sam ne zna, bo pa druge učil”.

    Si pa ustrelil mimo tudi glede tistega decembrskega sestanka. Je pa bilo zanimivo, da so bili tisti dan istočasno seje NS NLB, NKBM in Pivovarne Laško. In to na isto temo. Povsem slučajno menda. Nekaterim članom NS je bil material razdeljen šele na sami seji. Bilo je tudi zelo zanimivo, kako so slovenski člani NS NLB od 13:00 do 17:00 tj. 6 ur prepričevali belgijske predstavnike, da je potrebno prodati Mercator. Predsednik NS NKBM, ki je v času prodajnega postopka za Mercator sklepal posle z odvisnimi družbami Agrokor-ja, pa je menda svaril svoje kolege v NS z odškodninami, če ne privolijo v prodajo Mercatorja in to pod takratnimi pogoji (ki so zame, ki sem vseeno že podpisal kakšno pogodbo in sklenil kakšen posel, globoko pod mejo normalne poslovne skrbnosti).

    Menda naj bi bil Agrokor dober kupec. Celo plačilne roke naj bi imel Konzum krajše od Mercatorja!!! Ker so Ti pri Agrokorju tako rekli???. Dajmo poglejmo, kaj o plačilnih rokih Konzuma govorijo Hrvati sami (Večernji.hr ):

    “Konzum…svoje obveze plača u roku od 189 dana, Belje….obveze plaća u roku od 488 dana” !!!!!
    (ne, ne Jože, to ni njihovim firmam v sistemu, 1 leto in 3 mesece je rabilo Belje, da je plačevalo hrvaškemu kmetu. Se potem čudiš zakoj so bile lansko leto na Hrvaškem demonstracije proti Agrokorju,…pa je to le vrh ledene gore. )

    To je bilo konec leta 2010. Po informacijah, ki smo jih imeli konec 2011 iz trga, je bila situacija še bistveno slabša. Tudi danes ni boljša. Si predstavljaš, da Agrokor spustiš v slovenski prostor v času kreditnega krča s temi plačilnimi pogoji! Kje pa misliš, da bi Agrokor v končni konsekvenci financiral svoj nakup? Iz kapitala, ki ga ni imel, ali iz zmanjšanja obratnega kaitala na račun slovenskih dobaviteljev in dezinvestiranja Mercatorja? Če že, to lahko naredimo Slovenci sami, zakaj bi morali ob tem dati Mercator Agrokorju konec koncev zastonj. Misliš, da bo potlej združeni Konzum (oz. Adria retail) boljši komitent slovenskih bank kot je bil Mercator? S&P je takrat (Dnevnik 19.5.2011) ocenil, da bi nakup Mercatorja negativno vplival na hrvaško družbo oz. celo ogrozil njegovo likvidnost. Agrokor ima to prednost, da je cel hrvaški finančni, gospodarski in politični sistem njegov talec in, da ima izjemno močno finančno in politično podporo države. Za razliko od nas, ki smo brezumno potapljali svoje firme, so Hrvaške banke pokupile obveznice Agrokorja, in si s tem z zamenjavo kreditov (ki bi jih morali še petič podaljšat) za ” kao marketable securities” prihranile slabitve. Pri nas je bila situacija bistveno boljša, samo ob uničenju Šrota se je zgodila še kolateralna škoda (Pivovarna Laško, Fructal, Mercator,….)

    Prodaja Mercatorja naj bi v slovenski prostor prinesla 800 milijonov? Daj, no! Brutto ali netto? V dveh letih bi imeli na nivoju države neto minus. Ob škodi v bankah, uničenem predelovalnem sektorju in škodi na kmetijstvu pa se iz tega ne bi izkopali še dolgo. Bi pa posamezniki sigurno profitirali. Kar cela vrsta jih je, tudi profesorjev, ki jim je potencialni kupec naročal študije in so potem lepo govorili o “deal-u”. Verjamem, da koga celo poznaš.

    Tisto z mojim kupovanjem v Hofer-ju ni za nikamor. Mimogrede kupuje Darja, jaz kupim, kadar kupim, tam kjer je tisti trenutek najbliže. Močan tudi oster argument, v redu! Tole je pa brez veze.

  7. Ah Marko, ko bi vsaj svoj ego malce spustil in se namesto pavšalnih trditev poslužil hard core dejstev in analiz. Nisi mi odgovoril na ključna vprašanja oziroma očitke v mojem zadnjem komentarju:
    1) Če si vedel, da KBC ne bo prevezela NLB, zakaj si potem s tistim pismom zavajal parlamentarce?
    2) 11 dni pred rokom za dokapitalizacijo NLB si šel izsiljevat upravo NLB naj ne proda Mercatorja, če želi dobiti državno dokapitalizacijo (gre za tvoje (ne)etično delovanje, ne moreš se sklicevati, da so uprave podjetij, ki so prodajale Mercator, delovale usklajeno. Jasno, da so morale, saj so imele konzorcij in penale, če se ne bi držale dogovora),
    3) Glede zavajanja o plačilnih rokih Konzuma ne navajaš virov, prosim za hard core podatke (sklic na analizo, link). Tvoje navajanje Večernjega lista samo potrjuje, kar sem napisal, da so plačilni roki Konzuma krajši od plačilnih rokov med podjetji v skupini Agrokor (toda časopisni članki niso kredibilen vir, zato prosim za sklic na analize),
    4) Nisi pojasnil tvoje “finančne matematike” glede tega, kako lahko 800 mio priliva svežega kapitala ustvari za 600 mio slabitev v primeru prodaje Mercatorja (prosim za kalkulacijo ali sklic na študijo),
    5) Ne pojasniš od kod ti podatek o tem, da naj bi s prodajo Mercatorja prišlo do efekta “dodatnih 4.000 plus nezaposlenih” (prosim za kalkulacijo ali sklic na študijo).

    Prosim, ne navajaj mi ocen iz Dnevnika, ker ti in jaz in še marsikdo drug zelo dobro ve, kdo je v ozadju cifer in člankov, ki se pojavljajo v Poslovnem Dnevniku. Prosim, navajaj kredibilne vire in avtorje.

    Aja, glede kraja, kamor si se hodil sam “pogajat” sem se zatipkal, pisati bi moralo Bruselj.
    Sklicevanje na procedure glede delovanja AUKN in čakanje na državne strategije je samo izgovor za to, da v AUKN niste naredili tega, kar bi kot vrhovni upravljalec državnega premoženja morali narediti – imeti izdelane procedure in time strokovnjakov. Ja, rad bi videl konkretne podatke o tem, kako so se “posamezni elementi strategije redno preverjali v stikih s top svetovnimi investicijskimi družbami s kateri je takrat sodeloval MF in AUKN.” Rad bi videl ta top imena in katere elemente in v kolikšnem obsegu so preverjali.

    Jaz sicer s tem zaključujem debato s teboj, te pa vabim, da napišeš kak bolj poglobljen prispevek o konkretni vlogi AUKN pri denimo (1) dokaitalizaciji NKBM, (2) dokaitalizacijah NLB ter (3) prodaji Mercatorja. Z veseljem ti ga objavim na blogu – toda le, če bo argumentirano s podatki in podprto s sklicevanji na kredibilne in preverljive vire.

%d bloggers like this: