Glede predsedniških volitev se nisem nameraval oglašati. Iz zelo preprostega razloga: ker je predsednik države po slovenski ustavi nepomembna institucija, nekakšna slaba zamenjava za razdedinjenega, blagohotnega monarha, ki naj bi sicer služil poenotenju nacije. Dejansko pa jo razdvaja in zato predstavlja predvsem nepotrebno trošenje javnega denarja. Če želimo v tej državi res kaj privarčevati, lahko mirno ukinemo institucijo predsednika države, ker od nje ni nobene koristi, le stroški. S tem sicer ne privarčujemo prav veliko, le 2.7 milijona evrov na leto, vendar pa v petih letih to skupaj s stroški dveh krogov predsedniških volitev znese dobrih 18 milijonov evrov. * Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Izstop Grčije, devalvacija drahme in … globalni kaos
Glede na lahkotno opletanje nekaterih z nujnim začasnim izstopom Grčije iz evro območja ter še bolj lahkotnim razmišljanjem o blagodejnem učinku devalvacije “nove” grške drahme na grško gospodarstvo spodaj ponovno objavljam (dopolnjen) del posta, ki sem ga sicer objavil 1. junija o primerjavi med argentinskim in grškim bankrotom. Zgodba sploh ni tako preprosta. Nadaljujte z branjem
Spor glede pomoči Grčiji se poglablja
Bilo je za pričakovati, da torkovo maratonsko 12-urno zasedanje finančnih ministrov evro območja (še) ne bo prineslo dogovora glede nadaljnje pomoči Grčiji. Nesoglasja med članicami evro območja so še prevelika, še večja pa med njimi na eni ter IMF na drugi strani. Gre za to ali Grčiji odpisati še večji del dolga ter po kateri obrestni meri ji obrestovati dano pomoč. Nadaljujte z branjem
Botrstvo: Tilen živi brez vode
“Dobro mi gre, zelo dobro, same petke imam, še nobene štirice ni bilo,” je s svojim šolskim uspehom zadovoljen devetletni odličnjak Tilen, ki ga poleg šole zanima veliko stvari, tehnika, ples, šport – dejavnosti, zanj vse bolj nedosegljive: “Ja, na tehniški krožek sem se že vpisal, pa nisem mogel hoditi, ker bi potem zamudil avtobus.” Šolski avtobus namreč pelje domov tiste šolarje, ki nimajo kosila, in ker Tilnova mama kosila ne more več plačevati, Tilen ne more ostati v podaljšanem bivanju:“Če bi imel kosilo, bi lahko hodil na vse, najraje pa na nogomet in košarko.” Nadaljujte z branjem
Hans-Werner Sinn: Začasen izstop iz evro območja bi stabiliziral Grčijo
V intervjuju za Spiegel Hans-Werner Sinn, direktor Ifo inštituta, v njemu lastnem stilu vehementno zagovarja idejo, da bi izhod iz evro območja blagodejno vplival na Grčijo, Portugalsko, Španijo ter ostale šibke evrske države. Nadaljujte z branjem
Plačilna bilanca Slovenije in dolg do tujine
Bine Kordež
Eden ključnih in najbolj pogosto izpostavljenih podatkov o finančnih razmerah v Sloveniji je nedvomno javni dolg. Ta se je od začetka krize, torej v obdobju 2009-2011 več kot podvojil in sicer na 17 milijard evrov ali blizu 50 % letnega bruto družbenega produkta naše države. Takšno gibanje je povzročilo veliko zaskrbljenost tako domače in še bolj tuje finančne javnosti, vneslo nezaupanje v kreditno sposobnost države in nas posledično postavilo ob bok finančno najbolj problematičnih držav Evropske Unije. Nadaljujte z branjem
Sovjetska Atlantida v Kaspijskem morju
Tole se mi je zdelo zanimivo. Nekdanji sovjetski ponos, mesto Neft Dashlari, sestavljeno iz povezanih naftnih ploščadi in 300 km mostov in viadukotv sredi Kaspijskega morja. V najboljših časih je v mestu, kjer so imeli svojo kinodvorano, zelenjavni vrt in park, živelo po 5,000 ljudi. Danes ta naftna ploščad pridela le še majhen del skupne naftne proizvodnje Azerbejdžana, kamor spada. Mesto počasi propada, toda še vedno inspirira filmsko domišljijo, tudi Jamesa Bonda. Nadaljujte z branjem
Brezposelnost v Pomurju in davčna kratkovidnost
Pomurje je regija, ki se kronično že desetletja ubada s problemom brezposelnosti ter bega »rok« in »možganov«. Stopnja brezposelnosti v Pomurju se v zadnjih desetletjih vedno giblje na ravni med 15 in 20%. Tudi v najboljših časih, ob koncu konjunkturnega cikla sredi leta 2008, je bila stopnja brezposelnosti v Pomurju dvakrat višja kot na ravni celotne Slovenije. *
Botrstvo: Marka pošljem h komu na obisk, da bo vsaj jedel
“Nimam več kosila v šoli, ker starši nimajo dovolj denarja. Bilo mi je zelo hudo, ko tistega dne nisem smel več z njimi. Vsi drugi so jedli, jaz pa nisem,” premaga jok tihega 12-letnega sedmošolca Marka, ki ga tudi po prihodu iz šole doma kosilo ne čaka zmeraj: “Ne vsakič. Lačen sem velikokrat … velikokrat ni večerje in grem lačen spat.” Šolska malica, manjši in večinoma hladen obrok, je zato včasih zanj prava odrešitev: “Komaj čakam, da dobim malico, ker že prejšnji dan nisem jedel ne kosila ne večerje in …” Markove solze postanejo močnejše od besed. Nadaljujte z branjem
AC/DC – Love hungry man
Že nekaj let je, odkar so bili AC/DC v bližini. Nazadnje sem jih poslušal pred dvema letoma in pol v Udinah. Dejansko je bilo darilo sinu za rojstni dan. Jaz sem jih sicer poslušal 30 let pred njim, sem bil pa zelo vesel, ker se je “tradicija nadaljevala”. Začel sem z albumom Highway to Hell (1979). To je bil zadnji album, na katerem je pel še Bon Scott. Bon je bil pri AC/DC v letih 1974-1980, po tragični smrti leta 1980 pa ga je zamenjal sedanji pevec Brian Johnson. Meni je od njih še vedno najljubši komad Love hungry man, ki ga AC/DC – ne vem, zakaj – sicer zelo redko igrajo. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.