“Mariborska iskra”, ki grozi, da bo zanetila požar po celi državi, se je sicer zanetila zaradi kombinacije številnih lokalno specifičnih dejavnikov, toda v njenem ozadju je vnetljiva mešanica splošnega nezadovoljstva, ki so jo uspešno “mešale” politične garniture, različne veje oblasti ter kriza. Pa vendar je v srčiki nezadovoljstva ljudstva predvsem veliko nezadovoljstvo z neučinkovitim delovanjem pravne pravne države. In morda prav zaradi tega političnim garnituram, ki pravosodne veje oblasti niso uspele narediti bolj učinkovite, grozi, da bo njen lep del ljudska vstaja izbrisala. Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Primer prevzema: Kako to počne Atlantic Grupa
Bine Kordež
V teh dneh smo lahko prebrali, kako je Atlantic Grupi iz Zagreba (pri nas jo najbolj poznamo kot lastnika DrogeKolinske) uspelo pridobiti dolgoročni kredit, s katerim je refinancirala skoraj celotne obstoječe finančne obveznosti. Po informacijah iz podjetja, naj bi bil kredit na dobo 7 let, obrestna mera pa 4,7 % na leto, kar je ugodneje kot se trenutno lahko zadolžuje naša država. Posojilo so zagotovile mednarodne finančne institucije (EBRD, IFC) ter pretežno tuje komercialne banke (RFZ, Unicredit, Erste, Sberbank). Pojavil se je sicer kak komentar, da je bila družba to prisiljena storiti zaradi obveznosti iz obstoječih kreditov, a pridobitev finančnih sredstev je izzvenela kot zelo pozitivna informacija o podpori razvoju hrvaške družbe. Nadaljujte z branjem
Recesija se poglablja. Še bolj zategniti pas?
SURS je objavil, da je tudi v tretjem četrtletju BDP upadel, tokrat celo za 3.3% glede na isto obdobje lani. Tuje (izvozno) povraševanje se je zmanjšalo za 0.7%, toda glavni negativni učinek sledi iz padca domačega povpraševanja za 6.6%, investicije pa kar za 20.4%. To pomeni, da sedanjo recesijo žene in poglablja kriza na strani povpraševanja. Tujina, še bolj pa domača gospodinjstva in podjetja zmanjšujejo trošenje. Je treba še bolj zategniti pas, da bomo dojeli? Se moramo izstradati do smrti? Nadaljujte z branjem
Argentina v delni bankrot?
Argentina je veljala za zelo uspešen model saniranja finančne krize, ki ga je izvedla s kombinacijo ukrepov devalvacije valute in enostranskega prenehanja odplačevanja dolgov do tujine (glej več o tem v mojem zapisu iz junija). Leta 2005 so največji upniki, ki so imeli v lasti 76 % argentinskega zunanjega dolga, pristali na haircut v višini 65% do 76% ter na podaljšan rok odplačila. Upniki preostalih 24% terjatev pa Argentino še vedno tožijo pred mednarodnimi sodišči. Ameriško zvezno sodišče v New Yorku je prejšnji teden odločilo, da je Argentina dolžna nekaterim upnikom poplačati stare dolgove. Po poročanju STA naj bi bonitetna agencija Fitch zaradi te odločitve ameriškega sodišča znižala oceno dolgoročnega dolga Argentine kar za pet stopenj. Nadaljujte z branjem
V Nemčiji so policisti sneli čelade in se pridružili demonstrantom
Zanimiva razlika v ukrepanju policije med Slovenijo in Nemčijo: v Nemčiji so maja letos med demonstracijami v Frankfurtu pod geslom Blockupy policisti sneli čelade in se pridružili demonstrantom v protestih proti podivjanemu kapitalizmu. Spodnji video to dokazuje. Kdaj bo naša policija na isti razvojni stopnji? Nadaljujte z branjem
Simona Toplak o “ulici” kot posledici nedelovanja pravne države
V sodbi nekdanjemu hrvaškemu premieru med drugim piše: kot politik bi morali delati za javni interes, vi ste delali le zase. Mladim ste pokazali, da se ne splača delati. Zbijali ste moralo, pripomogli ste k splošni apatiji družbe in brezupu ljudi. Kazen je deset let zapora. Nepravnomočno. Nadaljujte z branjem
Posnetek “nasilja” demonstrantov v Mariboru
Na youtubu že krožijo posnetki nasilja v Mariboru. Toda ti posnetki govorijo bolj o nasilju policije kot o nasilju protestnikov, ki bi izzvali policijo k nasilnemu ukrepanju. Nadaljujte z branjem
Izjave “policijskih šefov” o tem, kdo je bil nasilen in zakaj
Pričakovati je bilo, da bo nasilno ravnanje policistov v Mariboru sprožilo zahteve javnosti po razjasnitvi včerajšnjih dogodkov. Medtem ko sodelujoči na demonstracijah proti županu Kanglerju govorijo o mirnih demonstracijah, pa odgovorni na MNZ in policiji govorijo o nasilnih protestih, ki so ogrožali javni red in mir. Nadaljujte z branjem
Ko (ali zakaj) se bodo protesti iz Maribora razširili nad Slovenijo…
Tale zapis včerajšnjega “after” protesta proti županu Kanglerju kroži po netu. Govori pa o tem, s čim moramo računati, če bo prišlo do novih protestov ali protestov tudi drugod. S policijskim nasiljem. Potrebno je sprožiti vprašanje “sorazmernosti” včerajšnjih policijskih ukrepov in odgovornosti zanje ter zakaj bi se prav zaradi včerajšnjega ravnanja policije protesti utegnili razširiti. Nadaljujte z branjem
Dvig trošarin na goriva je enako učinkovit kot dvig DDV
Bine Kordež
Dvig davkov seveda ni nikoli sprejet z navdušenjem, a vsekakor drži, da manjši popravki davčnih stopenj povzročijo precej manj nasprotovanj. Odstotek ali dva višja obdavčitev se pri izdatkih praktično ne pozna. S tega vidika je odločitev vlade, da ne bo z višjo stopnjo DDV za več kot deset odstotkov obremenila nekaterih trenutno »subvencioniranih« storitev (najbolj izpostavljen je bil tisk), vsekakor bolj sprejemljiva. Z manjšim dvigom trošarin bo zaradi večje osnove in zaradi večjega obsega izdatkov za goriva, elektriko ter alkohol, dosegla podoben priliv v proračun z le za okrog odstotek višjimi cenami tega blaga. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.