Koristi in stroški povečane dinamike pretovora iz Luke Koper prek slovenskega ozemlja

V študiji analiziramo dinamiko bodočih blagovnih tokov prek koprskega pristanišča in transportne variante, po katerih bo to dodatno blago v in iz koprskega pristanišča doseglo zaledne države. Ocenjujemo koristi in stroške, ki jih ta dinamika pretovora prek različnih transportnih variant prinaša za celotno narodno gospodarstvo. Pri tem analiziramo tri scenarije dinamike pretovora v Luki Koper (pesimistični, optimistični in realistični) ter tri variante razvoja transportnih koridorjev, po katerih se bo povečan obseg tovora prevažal med Koprom in zalednimi državami. * Nadaljujte z branjem→

Demonstracije in revolucije ali reforme in razvoj

Iz intervjuja, ki sem ga imel za Delo De facto:

Se strinjate z notorično ugotovitvijo, da brez prave revolucije ni pravega razvoja?

Ne, revolucije državo samo spravijo za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Zamenja se le oblast, ljudstvo ostane isto. Z njo pridobijo samo novi oblastniki, ljudstvo ostane izkoriščano v enaki meri še naprej. »Živalska farma« Georgea Orwella to lepo prikazuje na literaren način, »Why Nations Fail« Acemogluja in Robinsona pa to lepo znanstveno dokazuje. Nadaljujte z branjem→

Plače in (ne)konkurenčnost

Pravijo, da je kriza priložnost. Za iznajdljive, za okretne, za prilagodljive. Najbolj prilagodljiva podjetja znajo v času, ko na trgu prevladuje malodušje in so konkurenti v krču, tak trenutek izkoristiti, da s promocijskimi ukrepi povečajo tržni delež obstoječih izdelkov. Ali da lansirajo nove. Ali pa da v času recesije racionalizirajo stroške, prilagodijo nabor izdelkov in vitki pričakajo, da trg spet oživi. Neprilagodljiva podjetja zaspijo na obstoječih izdelkih ali se ne zmorejo notranje reorganizirati in racionalizirati. Ko trg oživi, so ta podjetja lanski sneg. Velja enako za države? * Nadaljujte z branjem→

Kako hitro zniževati dolg in ali pri tem žrtvovati rast?

Sedanja Velika recesija, kot jo imenujejo v tujini, je zahtevala temu primerne ukrepe za zajezitev krize. Monetarna in fiskalna politika širom sveta sta angažirali več kot 10.000 milijard dolarjev javnega denarja, in sicer v obliki sredstev za sanacijo in dokapitalizacijo bank, sredstev za povečanje likvidnosti bank na eni strani ter sredstev za spodbujanje gospodarstev in sredstev za zajezitev socialnih bremen krize na drugi strani. Dobra polovica teh javnih sredstev odpade na fiskalno politiko oziroma na povečanje javnega dolga. Kljub temu, da krize še ni konec in da smo na začetku drugega brezna, pa to enormno povečanje javnega dolga tako vlade kot mednarodne institucije zaposluje s vprašanjem, kako ta javni dolg spet spraviti nazaj v obvladljive okvirje. * Nadaljujte z branjem→

Ko gredo politiki kot “kurbe s plesa” …

Zares odličen komentar Alojza Ihana v Financah o “uporu raje” in o tem, kako hitro lahko “raja” politike kot kurbe z eno potezo odpravi na smetišče. No, v primeru Kanglerja je bilo potrebno dvoje demonstracij, v primeru Tuerka pa dva kroga volitev. Toda njun intimni občutek je verjetno podoben kot pri poceni deklinah ob koncu večera. Pa ne, da si tega ne bi krepko prislužila. Podobno velja za ostale politike, ki pa jih “odpravnina” še čaka. Nadaljujte z branjem→

Neenakost ubija

Tradicionalni in splošno sprejeti pogled na krizo pravi, da so krizo zakuhali neodgovorni in pohlepni bankirji, ki so poceni denar centralnih bank z lopato delili komurkoli, ki je prišel mimo. Krizo zato lahko rešijo samo države, ki očistijo poslovne banke, in centralne banke, ki napumpajo dovolj likvidnosti v gospodarstvo. Toda krize vseeno noče biti konec. Kaj je narobe s to razlago? Nadaljujte z branjem→

Egon Zakrajšek o bankrotu pajdaškega kapitalizma

Prejšnji teden je Egon Zakrajšek iz FED na naše povabilo predaval na Economic and Business Review konferenci na Ekonomski fakulteti o državnem dolgu in rizikih. Na predavanju je Slovenijo v luči sistemskih in političnih blokad glede tveganosti finančnih naložb postavil na raven Burundija in pojasnil, zakaj plačujemo tako visoke obresti. V intervjuju za Finance pa je obsežneje spregovoril o aktualnih dogajanjih v Sloveniji. Nekaj glavnih poudarkov. Nadaljujte z branjem→

Razdolževanje v razvitih državah

Ko države dosežejo visoko raven zadolženosti, gre lahko pot navzgor ali navzdol. Na IMF so zadnjem World Economic Outlook 2012 analizirali dinamiko razdolževanja v razvitih državah. Spodnja slika kaže, da je po točki, ko država doseže raven 100% BDP mogoče vse. Večina držav pa je vseeno znižala raven dolga. Sploh kadar je prišlo do nakopičenja javnega dolga v času vojne. Po vojni je zaradi hitre rasti BDP tudi raven javnega dolga glede na BDP upadla. Nadaljujte z branjem→