Stane Kovač o Miru Cerarju in pravni državi

Po poročanju medijev je Cerar na nedavnem srečanju v organizaciji AmCham o demonstracijah dejal, da so usmerjene proti sistemu, kjer »roka roko umije«, saj so državljani izgubili zaupanje v takšno državo. Cerar seveda nikoli ne spregovori o škandalu matere tožilke in njenem odhodu v visoko politiko, saj bi ob tem trčil na družinski sistem »roka roko umije«. Potem Cerar sploh ne bi bil več Cerar, kakršnega slikajo mediji, ampak bi proti njegovi materi, nekdanji tožilki in podpredsednici LDS, danes morali protestirati na ulicah s sloganom »Hočemo pravno državo«. Nadaljujte z branjem→

E-diskusija z Binetom Kordežem (4. del)

Pozdravljeni,

Ne strinjam se, da je ključno vprašanje v spodletelih poskusih prevzemov in znotraj njih menedžerskih prevzemov vprašanje, koliko si je kdo izmed menedžerjev v tem »poslu« prigrabil. Verjamem, da je marsikomu uspelo tudi »kaj malega dati na stran«, toda večina prevzemnih sredstev je bila vseeno vezanih v vrednostnih papirjih (delnicah). S finančno krizo in pokom tega balona je izginila tudi vrednost teh sredstev. Nadaljujte z branjem→

Medtem ko ustavno sodišče gradi, pa Janša takoj podira

Za predsednika vlade Janeza Janšo bi bilo resnično bolje, da bi bil večino časa tiho. Tako vsaj na piarovski ravni ne bi mogel delati škode. Medtem ko je ustavno sodišče z današnjo presojo naredilo zgodovinski precedens in dalo njegovi vladi operativno moč, pa je Janša s spodnjo nepremišljeno izjavo prek twitterja spet zasejal dvom v dejanske namene vlade pri obeh zakonih:

“Današnja odločitev Ustavnega sodišča je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank” Nadaljujte z branjem→

E-diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih prevzemih (3. del)

Pozdravljeni,

Vsekakor hvala za vaše razmišljanje, pri čemer bi vseeno ponovil, da se z vašimi ocenami precej strinjam, želel pa sem opozoriti še na drug vidik, ki pa se običajno izpušča.

Da so ljudje jezni (ne obubožani, kot sami pišete) zaradi občutka, da jih je nekdo močno izigral, se strinjam. Da so bile marsikatere privatizacije sporne (za ljudi mogoče kar vse, saj ne morejo sprejeti, da je nekdo lahko postal lastnik močne firme – kaj šele če je projekt padel –, pred tem pa je imel samo toliko kot vsakdo, torej nič ali malo), tudi ni dilem. Prav tako nikoli nisem zanikal, da je bil naš prevzem problematičen – a ne toliko, kako se je začel, temveč kako se je moral končati. Nadaljujte z branjem→

E-diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih prevzemih (2. del)

Pozdravljeni,

Verjamem, da bi želeli polemizirati o tistem intervjuju v Delu De Facto, ki je bil povzet tudi na blogu. Gre pa v resnici za to, da so ljudje jezni, ker so lahko gledali te privatizacijske zgodbe, ki so se izvajale večinoma netransparentno in na sivem trgu, mnogokrat so bili kršeni predpisi. In nikomur izmed vpletenih, razen vam, se zaradi teh mahinacij ni zgodilo nič. Nadaljujte z branjem→

E-diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih prevzemih in izpuhtelem denarju

V preteklem tednu se je po elektronski pošti razvila spontana diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih  prevzemih, ki bi utegnila biti zanimiva tudi za širši krog ljudi, ki jih zanima, kaj se je dogajalo v prevzemih, kam je izpuhtel ves ta denar iz prevzemov in zakaj “neuspeli tajkuni” za to niso bili obsojeni. V soglasju z Binetom Kordežem bom ta teden objavil najino e-diskusijo, ki se bo – tam, kjer se je končala prejšnji teden – nadaljevala po tej poti. Nadaljujte z branjem→

Strukturne reforme in njihov učinek

Bine Kordež

Spremljanje zapisov o vzrokih krize ter načinu odpravljanja njenih posledic pokaže že precej poenoten pogled, da pretirano varčevanje in zategovanje pasu povzroči več negativnih posledic za ekonomijo kot pa pripomore h konsolidaciji javnih financ in relativnemu znižanju javnega dolga. To poenotenje pogledov velja predvsem za strokovne, akademske kroge, medtem ko izvajalci ekonomske politike (izvršna oblast) pri svojih odločitvah in sprejemanju ukrepov teh zaključkov še ne upoštevajo zadosti. Nadaljujte z branjem→

Neučinkovitost ali namerno bojkotiranje sodišč?

Prejšnji teden sem pisal, da je v srčiki sedanjega nezadovoljstva ljudstva predvsem veliko nezadovoljstvo z neučinkovitim delovanjem pravne pravne države. In ko pogledate pobliže denimo zavlačevanje sodnih postopkov proti monopolistu Telekomu, proti raznim “tajkunom” ter denimo tega sedanjega proti Andreju Lovšinu, nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope, ki je na svojo pest dramatično prekoračil vrednost investicije v terminala v Čehovu ter zaradi tega za seboj pustil prazno lupino Intereurope, vas zagrabi sveta jeza. Nadaljujte z branjem→