Če naredimo podobno grafično analizo kot za ZDA, in tudi za Slovenijo pogledamo regionalno sliko brezposelnosti po občinah, ugotovimo presenetljivo dejstvo, da se geografija brezposelnosti v Sloveniji med avgustom 2007 in avgustom 2012 ni zelo drastično spremenila.* Na ravni države se je stopnja brezposlenosti v petih letih povečala iz 7% na 11.6%, pri čemer pa ni prišlo do drastičnega povečanja razlik med regijami. Vzhodna Slovenija ostaja še naprej “temno oranžna” (stopnja brezposlenosti 11.6 – 13.8%) do “rdeča” (13.9 – 21.9%). Pri tem se je – primerjalno glede na povprečje Slovenije – stopnja brezposelnosti v nekaterih pomurskih občinah ob avstrijski meji (denimo v Apačah), savinjskih občinah ter goriških občinah ob italijanski meji celo relativno zmanjšala. Močno relativno poslabšala pa se je situacija v nekaterih občinah v Zasavski, Spodnjeposavski in Notranjsko-kraški regiji (denimo v Ajdovščini iz 4.9% na 13.9%). Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Kriza in geografija brezposelnosti v ZDA
Predstavitev slovenskega prevoda knjige Paula Krugmana
Nobelov nagrajenec Paul Krugman v knjigi Ustavimo to krizo takoj! se poleg analize finančne krize v ZDA posveča tudi Evropi. Med drugim meni, da je enotna valuta pahnila evrske države v krizo, in priporoča zmeren dvig inflacije evra.
Ali je rešitev v devalvaciji evra? Ali morda v ›evru dveh hitrosti‹? Kako naj rešujemo gospodarsko krizo in njene posledice v Sloveniji?
Na ta in podobna vprašanja bosta skušala odgovoriti direktor Združenja bank Slovenije dr. France Arhar ter ekonomist in publicist dr. Jože P. Damijan.
Lep pozdrav z založbe Modrijan! Nadaljujte z branjem
Pomotoma presežni prilivi v zdravstveno in pokojninsko blagajno
Bine Kordež
Ena najbolj odmevnih informacij zadnjih dni so bila vsekakor napačno usmerjena vplačila prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Zavod za zdravstveno zavarovanje naj bi tako letos prejel blizu 38 milijonov, Zavod za pokojninsko zavarovanja pa 66 milijonov evrov več kot bi jima pripadalo. In sredstva bo seveda potrebno vrniti. Problem se je posebno zaostril, ko bi zaradi te napake zdravstveni sektor celotne države kmalu ostal brez tekočih plač in ko naj bi se že pripravljali scenariji, komu izplačati plačo in komu ne. Nadaljujte z branjem
Polom politike varčevanja in fiskalno pravilo
Igor Masten
V zadnjem Dnevnikovem Objektivu je Jože Damijan opisal spoznanje o napaki preveč restriktivne fiskalne konsolidacije, do katerega je prišel Mednarodni denarni sklad v svojem zadnjem poročilu o svetovnih ekonomskih izgledih (World Economic Outlook). Povzemimo na hitro bistvo njegovega argumenta. Pred dvem letoma se je kot zdravilo za dolžniške težave mnogih držav (ne gre le za Evropo, tudi ZDA se približujejo t.i. fiskalnemu prepadu) predpisala politika ostrega varčevanja. Zniževanje deleža dolga v BDP naj bi povrnilo zaupanje finančnih trgov v države, te bi lažje financirale breme svojega dolga, povrnil bi se optimizem in gospodarstva bi okrevala. Vse to je temeljilo na predpostavki, da varčevalni ukrepi ne bodo bistveno zadušili ekonomske aktivnosti. Izkazalo pa se je, da so jo. Množični povratki v recesijo, vključno s Slovenijo, pomenijo, da se breme dolga ne zmanjšuje. Vse to naj bi pomenilo, da je potrebno s politiko varčevanja prenehati. *
Nadaljujte z branjem
Če imate hčerko, ste za levico, če sina, pa za desnico
V torkovih predsedniških volitvah je glede na število elektorskih glasov prepričljivo zmagal Barack Obama. Toda volilni izid še zdaleč ni bil tako predvidljiv. Pred volitvami in na volilni dan sem bil v stiku z nekaj mojimi prijatelji iz ZDA, ki so se močno bali, da Obami tokrat ne bo uspelo zmagati. Če že, pa so mu napovedovali izjemno tesno zmago na podlagi elektorskih glasov, medtem ko naj bi na nacionalni ravni izgubil t.i. »popular vote«. * Nadaljujte z branjem
Zakaj se pri Petrolu norčujejo iz nas?
V petek sem v nabiralnik dobil kuverto Petrola s “Paketi UGODNOSTI”. Predvideval sem, da se bo Petrol po solistični akciji Gen-I glede zniževanja cen in posledičnem razbitju kartelnih cen za dobavo zemeljskega plina na to odzval z ustrezno konkretno ponudbo znižanih cen. In res, na naslovnici zgibanke bombastično piše v velikem fontu “Do 1.050,00 € popusta“. Nato odprem zgibanko in ugotovim, seveda, da gre za povsem običajen NATEG. Dejansko mi ponujajo le za 2 centa nižjo ceno od njihove redne cene oziroma 40 € pri celoletni dobavi (za 2,000 m3)!!! Se je gospodom iz Petrola zmešalo?! Se mar norčujejo iz mene? Nadaljujte z branjem
Botrstvo: Mati štirih: “Kmalu ne bomo mogli več živeti”
“Če nam bodo res še nižali socialne transferje, če bo šlo tako naprej, preprosto ne bomo mogli več živeti. Šole nam ne morejo več pomagati, saj vloge za subvencijo prehrane ne oddajamo več na šolah, pač pa na centu za socialno delo. Tam pravijo, da je to sistem in če presežeš zakonsko določen cenzus, ga pač presežeš. Tega ne morem razumeti: če jaz kot brezposelna samohranilka s štirimi otroki, od tega ima eden hudo cerebralno paralizo, zgolj s socialno pomočjo, v najemniškem stanovanju presegam ta cenzus , kdo ga potem sploh dosega? Kdo je lahko sploh še pod mano, če sem jaz povsem na dnu? Ali je kdo sploh upravičen do te subvencije? Nadaljujte z branjem
Kvaziekonomsko pravoverstvo
Igor Masten & Sašo Polanec
Aleksandar Kešeljević je v Dnevnikovi kolumni z naslovom Vetrnjaško nerazumevanje trga v povezavi s t.i. mladoekonomisti uporabil besedne zveze kot sta miselno prostituiranje in neoprimitivizem. Kar krepke besede za nekoga, ki je v kolumni sicer jadikoval nad kulturo dialoga. Naj mu nekdo, prosim, te besede skupaj z naslovi svojih dveh kolumn na glas prebere. Pa še datume zraven. Nadaljujte z branjem
Vetrnjaštvo, miselna promiskuiteta in neoprimitivizem
V čem se torej kaže eklekticizem »laissez faire« v okviru Odbora za reforme pred leti in zagovarjanja slabe banke ter New Deala danes? Ne gre za eklekticizem, ampak za vetrnjaštvo in idejno promiskuiteto. Biti dosleden sebi in imeti prav v določenem zgodovinskem trenutku preprosto ni mogoče enačiti s poljubnim miksom različnih teoretskih pogledov. Ekonomija ni čarovniški klobuk, iz katerega vsakič glede na občinstvo potegnete drugačnega zajca. Ali pač? Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.