Če imate hčerko, ste za levico, če sina, pa za desnico

V torkovih predsedniških volitvah je glede na število elektorskih glasov prepričljivo zmagal Barack Obama. Toda volilni izid še zdaleč ni bil tako predvidljiv. Pred volitvami in na volilni dan sem bil v stiku z nekaj mojimi prijatelji iz ZDA, ki so se močno bali, da Obami tokrat ne bo uspelo zmagati. Če že, pa so mu napovedovali izjemno tesno zmago na podlagi elektorskih glasov, medtem ko naj bi na nacionalni ravni izgubil t.i. »popular vote«. *

Moji prijatelji so seveda akademiki, zaposleni na univerzah in mednarodnih institucijah, ki so hkrati locirane na vzhodni in zahodni obali ZDA ali pa v Washingtonu. V ZDA so že desetletja dolgo znani trendi, da so volilci na vzhodni in zahodni obali ter ob obali velikih »vzhodnih« jezer (Michigan, Erie) bolj »liberalni«, kar bi v evropskem jeziku pomenilo, da so bolj naklonjeni socialnim temam (seveda na ameriški način). Ali še bolje rečeno, da niso konzervativni v smislu verskih in drugih občutljivih vprašanj (odnos do splava, do homoseksualnih porok, do splošnega zdravstvenega varstva, do financiranja javnih šol itd.). Ta večja liberalnost volilcev iz držav vzhodne in zahodne obale (čeprav ne z vseh, saj ne velja za države na južni vzhodni obali, denimo za Severno in Južno Karolino ter Georgio, Florida pa je »swingerska«) je posledica številnih dejavnikov. Predvsem pa naj bi na to vplivali večja rasna in kulturna raznolikost, razširjenost suženjstva pred 150 leti (glej sliko 2), večji delež potomcev evropskih priseljencev in v povprečju višji nivo izobraženosti, saj so na obeh obalah oceanov ter ob obalah velikih vzhodnih jezer locirane najboljše ameriške univerze, hkrati pa je tukaj tudi največ zaposlovalcev, ki iščejo takšno visoko izobraženo delovno silo.

Slika 1: Primerjava izidov ameriških volitev 2012 in 2008

Vir: National Post

Na volilne preference seveda vplivajo tudi številni drugi faktorji, od družinske tradicije, okolja, izobrazbe itd. Toda vseeno se vse to skupaj zdi »endogeno«. Torej starši ali stari starši so se na podlagi osebnih karakteristik (poreklo, izobrazba itd.) ter družinske tradicije odločili, da bodo živeli v nekem geografskem pasu v ZDA, ki večinsko sovpada z njihovimi političnimi preferencami. Nakar so te karakteristike zaradi takšnih ali drugačnih družinskih vrednost in dostopnosti šolanja prenesli na otroke, ki so tako večinoma »podedovali« tudi politične preference. Zaradi tega opažamo tako močan tradicionalni vzorec v volilnem glasovanju v ZDA (glej sliko 1, ki kaže izide volitev v 2008 in 2012, ter sliko 2, ki kaže, kako so volilni rezultati geografsko razporejeni v enakem vzorcu kot sta bila razširjena suženjstvo in nato rasna segregacija v ZDA). In na koncu prevladajo glasovi iz ene izmed sedmih »swingerskih« zveznih držav. Tradicija pravi, da zmaga tista stran, ki dobi volitve v Ohiu, včasih ko je bolj tesno, pa je jeziček na tehtnici Florida. Tudi tokrat je bilo tako.

Slika 2: Izid volitev 2012 ter dediščina suženjstva in rasne segregacije

Vir: tumblr.

Vendar pa, kot kažejo najnovejše raziskave, te stvari – presenetljive – niso nujno tako enostavne. Politične preference niso nujno zacementrirane na podlagi zgoraj navedenih razlogov. Ni nujno, da so politične preference otrok podedovane od staršev. Lahko je, ne boste verjeli, povsem obratno. Raziskave v zadnjih dveh desetletjih kažejo, da lahko na »politični pogled« staršev in njihove politične preference odločilno vpliva – zadržite dih – spol otrok.

Warner (1991) in Warner in Steel (1999) sta pri analizi obnašanja ameriških in kanadskih starševskih parov ugotovila, da imajo starši s hčerkami večji posluh za socialne teme. Še posebej močno naj bi se ta učinek odražal pri očetih. Logika v ozadju naj bi bila naslednja (in bo precej znana tistim, ki ste denimo brali fenomenalno knjigo Richarda Wrighta »Moral animal« o oblikovanju človeške nravi). Ker sodobni starši veliko »investirajo« v vzgojo otrok in se v procesu odraščanja otrok soočajo s številnimi problemi otrok, razvijejo večji »posluh« za te te teme ter za javne politike, ki se dotikajo vzgoje in odraščanja otrok. Še »huje«, starši, ki imajo samo hčerke, bodo olj verjetno prevzeli »feministični pogled«.

Ebonya Washington je v raziskavi iz leta 2004 šla še naprej. Na podlagi podatkov o glasovanju ameriških kongresnikov je ugotovila, da kongresniki z otroci ženskega spola z večjo verjetnostjo glasujejo liberalno pri občutljivih temah (denimo glede »pravice do odločitve« in dostopa najstnikov do kontracepcijskih sredstev). V reviziji raziskave, ki je bila leta 2008 objavljena v najbolj ugledni ekonomski reviji na svetu, American Economic Review, je Washingtonova naredila še en korak dlje. Na podlagi glasovanj 828 ameriških kongresnikov v štirih mandatih v obdobju 1997 – 2004 je ugotovila, da kongresniki z ženskimi potomci glasujejo bolj liberalno o celi seriji vprašanj, od fleksibilnosti delovnega časa do davčnih olajšav za izobraževanje.

Nadaljnji korak v dokazovanju vpliva spola otrok na politične preference staršev star naredila Oswald in Powdthavee, ki sta leta 2010 prav tako prestižni top-5 ekonomski reviji Review of Economics and Statistics objavila raziskavo o glasovanju staršev. Zbrala sta podatke o glasovanju na volitvah za reprezentativne vzorce volilcev v Veliki Britaniji in Nemčiji in pokazala, da bodo starši z ženskimi potomci bolj verjetno glasovali za leve stranke, starši z moškimi potomci pa bolj verjetno za desne stranke.

S povsem tehničnega vidika je seveda treba pri tovrstnih raziskavah biti zelo pazljiv. Da bi dokazali to kontroverzno teorijo, je seveda treba spremljati politične prefernce staršev pred in po rojstvu otrok. Ali z drugimi besedami, treba je pogledati ali po rojstvu otrok njihov spol vpliva na spremembo političnih preferenc staršev. Ključen je spol prvorojenca/ke. Ker je »alokacija« spola skorajda popolnoma neodvisna od volje staršev, je seveda spremljanje vpliva spola otrok na »politično obnašanje« staršev izjemno dober naravni eksperiment. Oswald in Powdthavee sta s pomočjo podatkov za V. Britanijo in Nemčijo lahko pokazala natančno to vzročnost – da spol otrok vpliva na to, da starši spremenijo svoje politične preference glede na leto pred rojstvom otrok. Presenetljivo, mar ne?

Na primeru ameriških volitev bi torej lahko preprosto rekli: če imate hčerko, ste za Obamo, če sina, pa za Romneya. Stvari seveda niso tako preproste. Toda če zgornja teorija drži, bi lahko na prihodnje izide volitev ter na zasuke v levo ali desno v državah s svobodnimi volitvami vplivalo tako preprosto in težko obvladljivo dejstvo, kot je dinamika spola novorojenih otrok. Hm, to pomeni tudi, da ima tradicionalna preferenca staršev v nekaterih okoljih po moškem prvorojencu oziroma po čim večjem številu moških potomcev lahko za posledico večjo verjetnost bolj desnih režimov. Zanimiva »zakletost«.

Seveda bo na koncu kdo z navajanjem nekaj znanih anekdotičnih primerov oporekal, da zgornja empirična dejstva ne ustrezajo popolnoma realnosti. Denimo, kako to, da je bila »železna dama« Thatcherjeva – kot ženska – takšna ekstremna konzervativka? In enako bi lahko oporekali za »železno kanclerko« Angelo Markel. Hja, odgovor je lahko dokaj preprost (čeprav ni nujno, da drži): morda nista imeli otrok, da bi ti »oblikovali« njuna politična stališča. Za Merklovo to nedvomno drži, nima svojih otrok, njen drugi mož Joachim Sauer, kvantni kemik, pa ima dva odrasla sinova iz prvega zakona. Pri Thatcherjevi je situacija bolj kompleksna, imela je namreč dvojčka, sina in hčerko. V tej konstelaciji bi v skladu z zgornjo teorijo imela otroka medsebojno izključujoč vpliv na politična stališča matere. In ob tem nevtraliziranem vplivu otrok so seveda ostali faktorji, ki prevladajo.

Seveda pa je treba poudariti, da s posameznimi primeri, ki kažejo v eno ali drugo smer, ni mogoče ovreči teorije, ugotovljene na podlagi zgornjih empiričnih dejstev. Ta empirična dejstva so ocenjena kot povprečje na velikem vzorcu podatkov, česar seveda nekaj posamičnih anekdotičnih primerov ne more ovreči.

______

* Izvorno objavljeno v FINANCE WEEKEND.

%d bloggers like this: