Referendumi so najboljša pot … v pogubo

Slovenija je politično paralizirana. Nobena vlada ne more voditi ekonomske politike. Ekonomsko politiko vodijo vrtinci, ki se razvijajo v kanalu med levim in desnim političnim bregom ter številnimi sindikalnimi in drugimi čermi vmes. Vsakdo med njimi lahko organizira referendum o kateremkoli vladnem ukrepu, ki mu ni všeč. Zadostuje pa že grožnja z referendumom. Slovenija je zato tudi razvojno paralizirana. Zato nazaduje, tako absolutno kot relativno. Konstruktivne poti iz te razvojne paralize ni videti. Je le ena, zasilna – da se individualno odselimo v razvojno bolj prijazne kraje. Nadaljujte z branjem→

Orkan Sandy je najboljša kampanja za zmago Obame

Orkan Sandy, ki je predvčerajšnjim pustošil po vzhodni obali ZDA, se je – paradoksalno – preobrnil v najboljšo kampanjo za predsednika Obamo. Obama je šest dni pred volitvami odpovedal vse predvolilne nastope in se raje napotil v New Jersey, da bi na samem kraju naravne katastrofe spremljal in usmerjal ukrepe za odpravo njenih posledic. Pri tem mu je, še en paradoks, dal javno podporo guverner Chris Christie, eden najvidnejših republikancev in podpornikov konkurenta Mitta Romneya. Nadaljujte z branjem→

Proračun za 2012 še odprt, za 2013 pa povsem nerealen

Bine Kordež

Da je v Sloveniji javna poraba previsoka, da proračunski primanjkljaj dolgoročno ni vzdržen, se seveda vsi strinjamo. Več ali manj je prevladalo tudi prepričanje, da je poleg varčevanja potrebna tudi gospodarska rast, kot dolgoročno edina pot za izhod iz kriznih razmer. Glede reševanja teh problemov ter načina zmanjšanja primanjkljaja in predvsem ponovnega zagona gospodarstva, pa so pogledi precej različni. Nadaljujte z branjem→

Top lista ekonomistov v Sloveniji

Izjava predsednika Türka glede nepodpiranja ideje slabe banke s strani resnih ekonomistov v Sloveniji je naletela na številne diskusije med ekonomisti. Dve izmed njih (mojo in Igorjevo) sem objavil tudi tukaj. “Resnost” ekonomistov je seveda nemogoče enoznačno definirati. Je pa mogoče oceniti kvaliteto znanstvenih dosežkov ekonomistov na podlagi splošno sprejete znanstvene metodologije. Poglejmo, “kdo je kdo” v Sloveniji med ekonomisti na podlagi metodologije Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Nadaljujte z branjem→

Botrstvo: Lina, Tanja in Nejc pred sošolci skrivajo revščino

”Pri nogometu ostali sošolci lahko gredo na tekmovanja, jaz pa ne. Zelo težko mi je, samo gledam lahko. Tudi kosila nimam, drugi ga pa imajo. Lačen sem,  zelo. Sošolci me sprašujejo, zakaj ga nimam, pa jim ne odgovorim, samo stran grem, žalostno je to,” tako sicer zelo redkobesedni petnajstletni Nejc na kratko pove svojo vsakodnevno stisko, ker mu brezposelna mama, ki je zbolela za rakom, tega ne more plačati: “Za en  odstotek presegamo cenzus za subvencioniranje prehrane. Ne razumem,  kaj se dogaja, tudi, ko smo imeli višje dohodke, smo bili upravičeni do subvencije. Zdaj pa ne.“ Nadaljujte z branjem→

Šopek cvetja neoliberalcem in podobnim zverem

Šopek cvetja, ki ga izvrsten poznavalec neoliberalnega zla in dolgoletni borec proti temu hudičevemu semenu na Slovenskem, Janko Lorenci, redno pošilja na nekatere naslove. Naj ne ostane osamljen v tem hudem boju. Tudi jaz skušam pomagati po svojih skromnih močeh – tako, da oznanjam njegovo veliko misel in njegov šopek prepošiljam tudi vam. Pridružite se še vi. Pošljite naprej, dajte na svoj Facebook profil. Naj se širi ta velika revolucionarna misel. Uprimo se temu sovragu! Nadaljujte z branjem→

Neoliberalizem lahko najbolj učinkovito uničimo z – neoliberalizmom samim

Neoliberalizem je navečji sovražnik sodobnega časa. Zato se mu je ne samo potrebno “upreti z vsemi zakonitimi sredstvi”, ampak ga je treba učinkovito uničiti in iztrebiti. Kot koloradske hrošče v povojnih letih. Najbolj učinkovit način, da neoliberalizem uničimo, pa je, da proti njemu uporabimo njegova lastna, neoliberalna orodja. Kolega Igor Masten je pred dvema tednoma skoval genialen master plan. Nadaljujte z branjem→

Zvon in posledice finančne krize

Bine Kordež

V zadnjem času so zopet zelo aktualna dogajanja v zvezi z Zvonom ter finančnimi problemi Mariborske škofije. Beremo lahko različne komentarje medijev in izjave odgovornih oseb, katerih skupna značilnost je predvsem prelaganje odgovornosti z enih na druge, relativno malo pa izvemo, kaj se je dejansko dogajalo. V javnosti je seveda poznan podatek o 500-, 800- milijonski ali celo milijardni izgubi, ki naj bi jo pridelali v »cerkvenih« skladih, natančnejših pojasnil pa ni. Nadaljujte z branjem→