Resni ekonomisti po izboru predsednika Türka

Kolega me je opozoril, da je na torkovem TV soočenju predsedniških kandidatov (se opravičujem, gledal sem tekmo Šahtar – Chelsea) aktualni predsednik Danilo Türk namero vlade za sanacijo bank prek slabe banke označil skorajda za neumno, ekonomiste, ki podpirajo tako rešitev, pa za neresne: “Opozoril bi, da danes v Sloveniji ne boste našli resnega ekonomista, ki je pripravljen podpreti slabo banko.” Opa, kaj te kvalificira za resnega ekonomista v Türkovih očeh?

Ne bom se preveč razpisal o formalnih pogojih, da pristaneš na Türkovi listi resnih ekonomistov, ker bo jutri o tem kolega Igor Masten objavil kolumno v Dnevniku. Le nekaj iztočnic. Torej, do danes so, kolikor sem uspel spremljati, negativno mnenje o slabi banki javno izrazili ekonomisti Ivan Ribnikar, Mitja Gaspari, Veljko Bole, Marko Kranjec, Jože Mencinger in Aleksander Kešeljević. Po katerih kriterijih so ti ekonomisti “resni”?

Če pogledamo njihovo uvrstitev na mednarodni listi RePEc, ki zajema 33,822 ekonomistov iz 12,823 ekonomskih inštitucij širom sveta in jih razvršča glede na število objav, kvaliteto objav in število citatov, tam izmed navedenih najdemo samo Jožeta Mencingerja. Pa še to precej nizko v primerjavi z ostalimi slovenskimi ekonomisti, saj ima tam zavedeno le eno mednarodno znanstveno objavo in dva delovna zvezka. Če pogledamo kvalifikacije navedenih ekonomistov na portalu Sicris, ki v okviru ARRS spremlja bibliografije slovenskih akademskih raziskovalcev, situacija ni veliko boljša.Večina nima nobene (ali zgolj nekaj) mednarodne akademske objave v A skupini in nima nobenega mednarodnega citata (to so merila za mednarodno odmevnost objav raziskovalcev, po katerih se tudi habilitirajo na univerzah; brez njih se danes ne bi mogli habilitirati za profesorska mesta). Edini, ki tam odstopa od (zelo nizkega) povprečja, je Janez Prašnikar (21 A objav, 89 citatov v 30 letih akademske kariere). Po točkah najbližje Prašnikarju je Jože Mencinger s 4 objavami in 35 citati (v 37 letih).

Za primerjavo, podpisani imam v 14 letih akademske kariere 17 A objav in 85 citatov. Podobno velja za moja kolega Igorja Mastena in Saša Polanca (na Repecovi lestvici top slovenskih ekonomistov smo uvrščeni na mestih 1, 2 in 3), s katerima smo pred tremi leti in pol predlagali ustanovitev slabe banke kot načina sanacije slabih terjatev v slovenskih bankah.

Kot kriterij “resnosti” ekonomistov predsednik Türk torej ni mogel upoštevati mednarodno verificirane znanstvene odličnosti ekonomistov. Katere druge kriterije “ekonomske resnosti” bi torej lahko uporabil predsednik Türk? … Aha, zdaj se mi je posvetilo. V bistvu predsednika kot kriterija resnosti sploh niso zanimali verificirani rezultati, ne nacionalni in ne mednarodni, pač pa en drug, bistveno bolj pretanjen kriterij. Zanimala ga je pripadnost ideji. Dejansko pripadnost ideologiji. Pripadnost “levi” ali “ne-levi” ideologiji.

Posvetilo pa se mi je samo zato, ker sem prejšnji teden bral kolumno mlajšega kolega Aleksandra Kešeljevića, ki je ekonomiste razvrstil v dve skupini: na »podpornike politične levice« in »ekonomiste, naklonjene liberalnemu konceptu sedanje vlade«. Torej bi se predsednikova razvrstitev ekonomistov med “resne” in “neresne” dejansko morala glasiti “levičarski” in “liberalni” (“neoliberalni”?) ekonomisti.

Vendar nekako nisem zadovoljen s tem. Nekaj mi manjka. Zdi se mi, da s tem še nisem dojel celotne globine predsednikove klasifikacije. Zdi se mi, da ne gre zgolj za čisto “levo – desno” ideologijo, pač pa za “globlje” kriterije. Gre za pripadnost. Vendar ne pripadnost strogi levičarski ideji, kajti povsem istega koncepta slabe banke bi se danes lahko domislili tudi levičarji (konec koncev so “levi” ekonomisti, na čelu z Veljkom Boletom, Ivanom Ribnikarjem, Jožetom Mencingerjem in Mitjo Gasparijem, koncept slabe banke že prakticirali v času prve sanacije bank v obdobju 1994-1997). Pač pa gre za pripadnost “pravi ideji” v pravem času. Danes v levem političnem polu pač koncept slabe banke ni “v modi”. Bil je sicer pred dvema desetletjema, danes pa ni več. Morda bo spet jutri in takrat se bodo ekonomisti spet morali hitro razvrstiti in prilagoditi stališča, da bodo “na liniji“. Da bodo pošteni ekonomisti.

Točno, bravo, to je pravi izraz: da bodo “pošteni” ekonomisti. Se še spomnite druge polovice 1980. let, ko so Srbi na Kosovu iskali “poštene Albance” in na mitingih resnice “poštene Slovence“? Iskali so tiste s “pravimi” idejami, v skladu s prevladujočo politično “linijo“. Zdaj pač iščemo “poštene ekonomiste“.

Iz tega vidika predsedniku Türku toplo priporočam droben terminološki popravek pri njegovi prejšnji in morebitnih novih izjavah na to temo. Izjava naj se glasi: “Opozoril bi, da danes v Sloveniji ne boste našli resnega poštenega ekonomista, ki je pripravljen podpreti slabo banko.” In nihče od resnih ekonomistov se ob tej izjavi ne bo počutil kakorkoli tangiranega.

P.S.

Bi pa ob tem zgolj v vednost navedel nekaj izjav nekaterih “poštenih” ekonomistov iz novembra 2007, ko je tedanja vlada spremenila zakon o bankah ter zakon o prevzemih, da bi preprečila nadaljevanje menedžerskih prevzemov z zastavo delnic prevzetega podjetja kot zavarovanja za najete kredite. Spomnimo se, to je bilo na vrhuncu kreditne ekspanzije, eno leto pred zlomom.

Da je ta ureditev lahko problematična, meni član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar. Zakaj? »Že zato, ker druge države nimajo take ureditve. To bo neka posebnost Slovenije. Še nikjer nisem videl take ureditve.« Zato se strinja, da vladne zakonske spremembe niso v sozvočju s tržno logiko. »Če bomo imeli drugačno ureditev kot drugod, bodo ti, ki bodo hoteli to početi, lahko dali posel in zaslužek bankam čez mejo. Nadzor nad bankami bi moral biti pri nas na primerljivi ravni ostrine, kot je v konkurenčnih državah in bankah zunaj naših meja, denimo v Avstriji ali Italiji. Sicer odganjate komitente naših bank in jih pošiljate drugam. To pa zagotovo ni v našem interesu.«

S tem se strinja tudi ekonomist, nekdanji guverner BS dr. Mitja Gaspari. »Ta zakonodaja namreč ne bo vplivala na bančne ustanove zunaj slovenskega pravnega prostora; prevzemniki bodo lahko posojilo najeli v tujini. Skrbi pa me predvsem to, da se ti ukrepi sprejemajo brez kakršnega koli sodelovanja s centralno banko, ki je odgovorna za stabilnost finančnega sistema, to je nenavadno,« je še povedal Gaspari. Da bi bile slovenske banke v primerjavi s tujimi v nekonkurenčnem položaju, meni tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik. Sprašuje se, kako bi agencija za trg vrednostnih papirjev preverjala, ali je nekdo v tujini najel kredit z zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe.

Vir: Delo, 29.11.2007

Aha, zakaj imajo slovenske banke tolikšne težave s slabimi krediti? Ker so nebrzdano kreditirale nepremičninske in prevzemne “podvige” podjetij na podlagi zelo slabih zavarovanj za kredite. “Poštenim” ekonomistom se to takrat seveda ni zdelo sporno. Jasno, da ne, saj so bila njihova takratna stališča “na liniji“.

One response

%d bloggers like this: