Za nekaj pozitivne štimunge v tem turobnem, deževnem dnevu – Cohenova izvrstna koncertna izvedba pesmi Hallelujah (sicer iz njegovega albuma Various Positions (1984); doma imam še vedno originalni LP iz tistega časa). Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Neoliberalci raus!
Najbrž lahko rečemo, da so neoliberalci slabi ljudje. Ker pač širijo in izvajajo ideologijo, ki spravlja družbo v težave in veliko večino ljudi onesrečuje. Zelo očitno je, da dela neoliberalni kapitalizem škodo na številnih družbenih ravneh. Skotil je hudo krizo, družbena neenakost se veča, iz tega rastejo napetosti, kakršne so nekoč rodile fašizem. Nadaljujte z branjem
Ideologija ali zdrava pamet?
Prejšnji teden sem v Dnevniku prebral zabaven komentar mojega mlajšega kolega iz fakultete Aleksandra Kešeljevića. Njegov komentar naj bi bil sicer namenjen komentiranju izbire nagrajencev za letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo. Vendar si je Kešeljević vzel malce »umetniške svobode« in je komentar teme, za katero sta bila nagrajena Alvin Roth in Lloyd Shapley, obrnil v kritiko slovenskih neoliberalcev. * Nadaljujte z branjem
Definicija resnega ekonomista
Igor Masten
Na prvem televizijskem soočenju predsedniških kandidatov je beseda nanesla tudi na slabo banko. Predsednik Tϋrk je pri tem dejal, da pri nas resni ekonomisti nasprotujejo ustanovitvi slabe banke. Pri tem moje pozornosti ni pritegnila slaba banka, temveč pojem resnega ekonomista. Le kdo in kaj je to? * Nadaljujte z branjem
Resni ekonomisti po izboru predsednika Türka
Kolega me je opozoril, da je na torkovem TV soočenju predsedniških kandidatov (se opravičujem, gledal sem tekmo Šahtar – Chelsea) aktualni predsednik Danilo Türk namero vlade za sanacijo bank prek slabe banke označil skorajda za neumno, ekonomiste, ki podpirajo tako rešitev, pa za neresne: “Opozoril bi, da danes v Sloveniji ne boste našli resnega ekonomista, ki je pripravljen podpreti slabo banko.” Opa, kaj te kvalificira za resnega ekonomista v Türkovih očeh? Nadaljujte z branjem
Vpliv poceni uvoza iz Kitajske na inovativnost v razvitih državah
Eno izmed najpomembnejših vprašanj v zadnjem desetletju za ekonomsko politiko razvitih držav je bilo, kakšen je “neto” učinek dramatično povečanega uvoza iz Kitajske v času intenzivne globalizacije. Ali uvoz poceni kitajskih izdelkov samo uničuje domača delovna mesta? Kakšen ima vpliv na blaginjo ljudi zaradi splošnega padca ravni cen? Kakšen ima vpliv na dolgoročno gospodarsko strukturo razvitih držav? Kaj bodo v prihodnosti počele razvite države, če lahko na Kitajskem vse proizvedejo bistveno ceneje? Nadaljujte z branjem
Liberalni trg ponuja svobodo in brezskrbnost
Uroš Lekše
Življenje me je naučilo ene stvari. Pozabi plane, ker se izjalovijo. Postavi si cilj, in s kreativnostjo poskrbi, da ga dosežeš. Moji cilji na trgu dela so jasni. Pošteno plačilo za pošteno delo. Če komu kaj ne paše, naj po hitrem postopku zamenja službo. Z lažjim prehajanjem delavcev znižanje nezadovoljstva in mobinga med delavci. Spoštovani sindikalisti, kakšni so vaši cilji, za kaj se borite? Se še komu zdi, da so se plani s 100% zaščito delavca izjalovili? Da so se sprevrgli v izkoriščanje in udobje enih ter v mobing, nezadovoljstvo in obup drugih? * Nadaljujte z branjem
Neenakost in inovativnost
Povezavo med dohodkovno neenakostjo in inovativnostjo in/ali gospodarsko rastjo je mogoče zelo enostavno testirati: za vzorec primerljivih držav (denimo OECD države) vzamete podatke o Gini koeficientu neenakosti za obdobje zadnjih 20 let in nato to regresirate na denimo število patentov na prebivalca v istem obdobju (ali na izmerjeno stopnjo inovacij). Nato pa enako naredite za povezavo med stopnjo inovativnosti ter gospodarsko rastjo (ali katerim drugim kazalcem napredka oziroma blaginje). Lahko pa oboje zajamete v enem koraku s sistemom simultanih enačb.
Vprašanje, ki ga s tem testirate, je naslednje: ali med podobno razvitimi državami večja dohodkovna neenakost vpliva na večjo stopnjo inovativnosti ter posledično na večje povečevanje rasti (napredka, blaginje itd.)? Nadaljujte z branjem
Dolg jezik, dražji denar
Slovenija je včeraj po pričakovanju uspešno izdala desetletno državno obveznico v vrednosti 1,72 milijarde dolarjev, nominirano v ameriških dolarjih. Cena zadolžitve naj bi znašala 5,70%, kar je na ravni zahtevanih donosov, ki so jih v tem tednu dosegale desetletne državne obveznice RS69 (je pa včeraj zahtevan donos slednje padel že tudi na 5,51%). Toda Slovenija je za ta sposojen denar plačala bistveno več kot bi lahko z nekoliko več politične spretnosti in če bi politiki znali brzdati svoje jezike. * Nadaljujte z branjem
Gerhard Schröder o traktorskem potiskanju reform
V kratkem intervjuju za Finance je nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki je izpeljal ključne socialne reforme v obdobju 2003-2005, zaradi katerih je Nemčija izšla iz krize skorajda neprizadeta, seveda poudaril tudi nujnost reform v Sloveniji. Še več, povedal je, da je treba reforme izpeljati ne glede na nasprotovanje sindikatov in ne glede na ceno lastnega obstoja na oblasti. Schröder je leta 2005 na predčasnih volitvah izgubil. Toda zaradi njegovih nepriljubljenih reform je zmagala Nemčija kot celota. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.