V kratkem intervjuju za Finance je nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki je izpeljal ključne socialne reforme v obdobju 2003-2005, zaradi katerih je Nemčija izšla iz krize skorajda neprizadeta, seveda poudaril tudi nujnost reform v Sloveniji. Še več, povedal je, da je treba reforme izpeljati ne glede na nasprotovanje sindikatov in ne glede na ceno lastnega obstoja na oblasti. Schröder je leta 2005 na predčasnih volitvah izgubil. Toda zaradi njegovih nepriljubljenih reform je zmagala Nemčija kot celota. Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Zakaj ne moremo biti vsi Skandinavci?
V še čisto sveži študiji si Acemoglu, Robinson in Verdier (2012) postavijo čisto preprosto vprašanje: če je blaginja večja v bolj blagi obliki kapitalizma, kot je skandinavski socialdemokratski tip, zakaj potem tega institucionalnega sistema ne prevzamejo tudi ZDA? Zakaj vse države ne prevzamejo enakega tipa kapitalizma? Njihov odgovor je dokaj preprost, ki pa ne bo osrečil tistih bolj socialno-pravičniško usmerjenih duš: ker inovacije zahtevajo posledično večje donose inovatorjev in s tem večje družbene razlike, zato vse družbe tega potenciala ne morejo ali ne želijo doseči. Ali drugače rečeno, nekatere države se morajo zaradi bolj egalitarističnega institucionalnega sistema odpovedati večji inovativni dinamiki, vendar to ni problem, dokler lahko te nove tehnološke rešitve prevzemajo od drugih. In takšna delitev sveta med grobim in blagim kapitalizmom je optimalna za svet. Nadaljujte z branjem
Ali BlackBerry iz nas dela črne ovce?
Tale link na zapis v New York Timesu mi je danes poslal kolega. Glavna poanta članka je, da je BlackBerry (BB) zaostal v razvoju, da nima vseh tistih “nujnih in nepogrešljivih” aplikacij, ki jih ponuja konkurenca pri “pametnih telefonih” in da je tiste, ki jih še imajo, sram v družbi. Svoje BB-je raje skrivajo, počutijo se klavrno in so de facto odrinjeni na rob. Uf, ali BB res stigmatizira? Moramo zdaj vsi preklopiti na iPhone 5? Samsung? HTC? Nadaljujte z branjem
Razpad evra bi povzročil za 17 bilijonov evrov škode
Študija, ki jo je za nemški Bertelsmann Stiftung naredil Prognos inštitut, kaže, da bi razpad evro območja povzročil globalno recesijo, ki bi lahko povzročila kumulativno gospodarsko škodo v višini 17.2 bilijona (17,157 milijard) evrov. Za lažjo predstavo: to je denimo enako sedmim letnim bruto domačim proizvodom Nemčije ali ekvivalentno BDP, ki ga Slovenija ustvari v 500 letih. Nadaljujte z branjem
Odziv Jeffreya Sachsa na ‘Why Nations Fail?’
Letos sem že nekajkrat omenil zadnjo knjigo Darona Acemogluja in Jamesa Robinsona ‘Why Nations Fail‘ (2012). Knjiga je čudovita v svojem simplificiranem, vendar plauzibilnem poskusu pojasnjevanja, zakaj so nekatere države uspešne, druge pa ne. Acemoglu in Robinson dinamiko razvoja držav razlagata s političnimi in ekonomskimi institucijami, ki so lahko inkluzivne ali ekstraktivne, spodbujajo ali zavirajo razvoj. V knjigi precejšen del pozornosti namenita do sedaj najbolj uveljavljenim “teorijam razvoja, ki ne delujejo“. Pri tem se osredotočata na teorije, ki kot ključne determinante divergentnega razvoja držav jemljejo geopolitični položaj, kulturne razlike ter ignoranco oziroma neznanje političnih elit. Njuna razlaga divergentne dinamike razvoja predvsem zaradi institucionalnih razlik je izzvala kolega s Columbia University Jeffreya Sachsa, da je v Foreign Affairs napisal, kritično recenzijo knjige. Nadaljujte z branjem
Update glede Baumgartnerja in Boscarola
V zapisu ob dosežku Felixa Baumgartnerja, kjer sem napisal, da sem zaradi tega še bolj ponosen na Boscarola, se mi je zgodil neljub pripetljaj. Pozabil sem namreč omeniti, da sem ob “treh kraljih” (Boscarolu, Akrapoviču in bratih Jakopin) izjemno ponosen tudi na dosežke mojega prijatelja Andreja Mertlja, ki je s podjetjem Datalab naredil veliko zgodbo v celotni regiji. Nadaljujte z branjem
Vzgajanje limon ali češenj? Vpliv tujega lastništva na poslovanje podjetij po prevzemu
Prevzemi domačih podjetij in tuje lastništvo nasploh radi burijo duhove. Sploh pa v Sloveniji. Nenazadnje se je pred dobrim desetletjem na naših tleh razbohotila politično sponzorirana filozofija nacionalnega interesa, katere glavni “argument” je bil, da ima tuje lastništvo škodljiv vpliv na poslovanje podjetij in na okolje, v katerem podjetje posluje. Ta nacionalna histerija je nato v stampedu zavrla vse možne privatizacije podjetij tujcem, spodbudila čredni cunami domačih koncentracij podjetij in (poskusov) menedžerskih prevzemov ter na koncu neslavno bankrotirala ob začetku sedanje finančne krize. Nadaljujte z branjem
Ob Felixu Baumgartnerju postanem zelo ponosen na Boscarola
Malce prej sem v živo spremljal dosežek Avstrijca Felixa Baumgartnerja pri prostem skoku z “roba vesolja“, z višine 38 km. Baumgartnerjev dosežek (skok z najvišje višine, preboj zvočnega zidu) je popolna kombinacija izjemnega osebnega poguma, izkušenj in znanja ter vrhunske tehnologije. Toda ob tem izjemnem dosežku, ki ga je gigantsko finančno podprl Red Bull, si ne morem kaj, da ne bi bil še bolj ponosen na prijatelja Iva Boscarola. Nadaljujte z branjem
Keane v Ljubljani
Nisem si predstavljal indie pop-rock benda brez kitar. Zdi se mi skregano z osnovno logiko rock benda. Rock brez kitar? Kako je mogoče narediti spodoben pop-rock komad brez solo, bas, ritem kitare? No, britanski bend Keane to prakticira … in mu še kar dobro uspeva. Naslednji torek 29.10. prihajajo v Ljubljano. Nadaljujte z branjem
Delo o sumljivem ozadju nagrade Janši za inovativnost
Pred dobrim desetletjem se je nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu pripetil neroden spodrsljaj, da si je dal podeliti časten doktorat od ameriške univerze, za katero se je kasneje izkazalo, da je zaradi njene obskurnosti pravzaprav nihče sploh ne pozna. Podoben spodrsljaj se je pred tedni zgodil – sicer izjemno previdnemu in obveščevalno-varnostno absolutno paranoičnemu – aktualnemu predsedniku vlade Janezu Janši glede podelitve nagrade za “inovativnost v diplomaciji.” Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.