Top lista ekonomistov v Sloveniji

Izjava predsednika Türka glede nepodpiranja ideje slabe banke s strani resnih ekonomistov v Sloveniji je naletela na številne diskusije med ekonomisti. Dve izmed njih (mojo in Igorjevo) sem objavil tudi tukaj. “Resnost” ekonomistov je seveda nemogoče enoznačno definirati. Je pa mogoče oceniti kvaliteto znanstvenih dosežkov ekonomistov na podlagi splošno sprejete znanstvene metodologije. Poglejmo, “kdo je kdo” v Sloveniji med ekonomisti na podlagi metodologije Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS).

V zahodnem svetu je kakovost znanstvenih dosežkov posameznih znanstvenikov ključna tako za zaposlitev na najboljše univerze (in za višino plače) kot tudi za pridobivanje raziskovalnih sredstev. V splošnem kakovost znanstvenih dosežkov posameznika določa število in kvaliteta njegovih znanstvenih objav ter odmevnost objav, ki se meri s številom citatov (ali patentov), ki jih posameznik zbere.

Pri nas glede “ključnosti” znanstvene odličnosti za zaposlovanje (in določanje plač) znanstvenikov sicer še nismo povsem “na Zahodu”, je pa v zadnjih dveh desetletjih Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) naredila veliko delo glede razvoja metodologije in spremljanja kvalitete znanstvenih dosežkov slovenskih raziskovalcev. Izmerjena “odličnost” raziskovalca je ključni kriterij pri kandidiranju za javna raziskovalna sredstva ali za mentorstva mladim raziskovalcem. Pri tem se raziskovalna uspešnost pri kandidiranju določa na podlagi pravilnika ARRS.

Zelo površno rečeno, ARRS kakovost znanstvenih dosežkov ocenjuje na podlagi (1) števila in kakovosti objav raziskovalcev, (2) doseženega števila citatov ter (3) sredstev, ki jih raziskovalec pridobi izven javnih raziskovalnih sredstev (z gospodarstvom, od mednarodnih organizacij itd.). Objave so razvrščene v štiri kakovostne skupine, pri čemer so v najvišji skupini A objave v indeksiranih revijah (revijah s SCI oziroma SSCI indeksom), objave v najslabši skupini D pa so nacionalne publikacije (denimo nekateri inštituti objavljajo svoje biltene v slovenskem jeziku). Najbolj kvalitetne objave iz skupine A se nato delijo na štiri podskupine glede na “faktor vpliva” akademske revije. Najvišja skupina A1 ima faktor vpliva večji od 1, mednje pa običajno spada le nekaj najboljših akademskih revij na posameznem področju. ARRS nato objave posameznika ovrednoti glede na kvaliteto objav ter glede na število soavtorjev. Dodatno potem ARRS upošteva še število čistih citatov (iz baze Thomson Reuters), ki jih je posameznik s svojimi objavami dosegel v zadnjih desetih letih (štejejo samo objave v A skupini), ter jih “normira” glede na kvaliteto revij. K temu prišteje še točke na podlagi sredstev, ki jih raziskovalec pridobi izven javnih raziskovalnih sredstev ter znanstveno odličnost objav. To zadnje izračuna kot vsoto razmerja med najbolj kvalitetnimi in vsemi objavami ter razmerja med številom citatov in številom objav. Upošteva torej kvaliteto objav in njihovo odmevnost. Skupno število zbranih točk torej pove, kakšna je znanstvena uspešnost posameznega raziskovalca.

Poglejmo, kako se na podlagi metodlogije ARRS odrežejo slovenski ekonomisti v medsebojni primerjavi. Iz baze SICRIS (*) sem zbral “raziskovalne ocene” ARRS za skupino 26 slovenskih ekonomistov. Podatki so zbrani za celotno akademsko dobo raziskovalcev (po doktoratu; razen pri treh izjemah brez doktorata – Bole, Brščič, Pezdir), medtem ko se citati nanašajo samo na zadnjih deset let. Pri tem opozarjam, da nisem zbral podatkov o vseh slovenskih akademskih ekonomistih, pač pa le za skupino, ki se – pogosto ali vsaj občasno – pojavljajo v javnosti in so zaposleni na eni izmed visokošolskih ali raziskovalnih organizacij v Sloveniji.(**) Vključil nisem nekaterih kolegov s področja menedžmenta, informacijskih ved, računovodstva in finančnega menedžmenta. Preprosto iz razloga, ker strogo rečeno niso ekonomisti. Izjemo sem naredil le pri Mateju Lahovniku, ker je bil minister in ker se pogosto pojavlja v javnosti. (Nista pa vključena denimo Mitja Gaspari in Marko Kranjec, ker prvi ni registriran kot raziskovalec, drugi pa ima zgolj tri precej stare domače objave) Seveda sem lahko s tem komu povzročil krivico, ker ga nisem uvrstil v izbor, za kar se že vnaprej opravičujem.

Tabela 1: Raziskovalna uspešnost izbranih slovenskih ekonomistov na podlagi metodologije ARRS

Op.: * Brez doktorata, najvišja izobrazba je magisterij

Vir: Sicris

V sumarni tabeli zgoraj so ekonomisti razvrščeni glede na število doseženih točk ARRS (s klikom na tabelo jo lahko povečate). Iz tabele  je razvidno, da je “povprečni” slovenski ekonomist do sedaj objavil dobrih 7 člankov v najbolj kvalitetni skupini A (od tega enega v najvišji skupini A1) in dosegel dobrih 22 citatov. Kot lahko vidite, pri skupni raziskovalni uspešnosti prednjačijo nekateri bolj uveljavljeni in starejši ekonomisti. Dobršen del točk (max do 10 točk) namreč prispeva uspešnost raziskovalcev pri pridobivanju raziskovalnih sredstev “na trgu”, torej izven slovenskega proračuna (ARRS), pri čemer so starejši in bolj uveljavljeni ekonomisti seveda v prednosti. Uspešnost pri objavljanju je omejena na največ 5 točk, odmevnost objav (citati) pa na največ 10 točk. Nerodno pri tem je tudi, da se k številu točk iz naslova objav štejejo vse objave, torej tudi tiste, objavljene v lastnih biltenih, ki niso bile nikoli mednarodno znanstveno verificirane (na mednarodnih konferencah in v strogih recenzijskih postopkih pred objavo v najboljših akademskih revijah iz skupine A). To seveda pojasni, zakaj so nekateri ekonomisti tako visoko ocenjeni, čeprav imajo nič ali le nekaj objav v revijah iz skupine A.

Na podlagi teh podatkov lahko naredimo preproste razvrstitve uspešnosti ekonomistov po različnih kriterijih. Ker “na Zahodu” štejejo le objave v skupini A (pa še to večinoma le v skupinah A1 in A2) in ker Thomson Reuters zbira število citatov samo za skupino A revij, sem v nadaljevanju upošteval samo te objave. V tabeli spodaj so ekonomisti razvrščeni glede na absolutno število doseženih objav, citatov in skupno število točk pri ARRS v njihovi celotni akademski dobi do sedaj ter nato še preračunano glede na število let akademske dobe. Ta zadnja razvrstitev je seveda “bolj poštena” do mlajših ekonomistov, ki v krajši akademski karieri objektivno še niso mogli zbrati tolikšnega števila objav, citatov in točk.

Tabela 2: Razvrstitev izbranih slovenskih ekonomistov glede na raziskovalno uspešnost (rang lestvica; najboljši dosežek = 1)

Vir: Sicris, lastni preračuni.

Po pričakovanju z upoštevanjem višjih akademskih standardov pridobijo na veljavi ekonomisti, ki objavljajo v boljših tujih revijah, svojo uvrstitev pa močno poslabšajo ekonomisti, ki objavljajo zgolj v “lastnih” oziroma “hišnih” (Bole, Mencinger, Štiblar, Križanič) ali drugih domačih neznanstvenih (strokovnih) revijah (Kovač, Senjur, Ribnikar). Seveda pa nič ne izgubijo ekonomisti, ki sploh nič (ali zanemarljivo malo) ne objavljajo (Pezdir, Brščič). S preračunom na leta akademske kariere pa seveda pridobijo najboljši mlajši ekonomisti (Masten, Polanec, Kostevc, Domadenik).

Na številnih zahodnih univerzah namesto tako številnih kriterijev uporabljajo zgolj dva preprosta kriterija: število objav v najboljših revijah (A skupina ali ožje) in število citatov. Običajno naredijo razsevne diagrame s številom objav na X-osi in številom citatov na Y-osi. Če sledimo temu pristopu in uporabimo zgolj ta dva kriterija, postanejo razlike v kakovosti med slovenskimi ekonomisti še bolj očitne. Spodnja slika kaže razvrstitev na podlagi absolutnega števila objav v skupini A ter absolutnega števila citatov v celotni akademski dobi. Iz slike sledi velika polarizacija ekonomistov glede na kakovost znanstvenih dosežkov: s tremi ekonomisti pri vrhu, z zgostitvijo ekonomistov okrog povprečja ter s tretjo skupino na repu uspešnosti.

Slika 1: Razvrstitev slovenskih ekonomistov po kriteriju števila A objav in števila citatov (celotna akademska doba)

Op.: Rdeče linije označujejo povprečne vrednosti, črna linija pa regresijsko premico.

Vir: Sicris, lastni preračuni.

Če iste podatke preračunamo glede na leta akademske dobe in jih narišemo v razsevnem diagramu, dobimo seveda bolj objektivno sliko. Skupina mlajših ekonomistov izkazuje najvišje dosežke (Masten, Polanec, Kostevc, Damijan), vendar pa so blizu vrha še vedno tudi nekateri zelo uspešni “starejši” ekonomisti (Prašnikar, Rojec).

Slika 2: Razvrstitev slovenskih ekonomistov po kriteriju števila A objav in števila citatov (preračunano na leta akademske dobe)

Op.: Rdeče linije označujejo povprečne vrednosti, črna linija pa regresijsko premico.

Vir: Sicris, lastni preračuni.

Kriteriji za razvrstitev so lahko seveda še bolj ostri z upoštevanjem zgolj A1 objav ali celo zgolj objav v Top-5 revijah. Pri zadnjem bi seveda naleteli na (skoraj) prazno množico, saj slovenski ekonomisti (še) ne premorejo prav veliko tovrstnih objav. Vendar pa se bo – glede na zagon mlajše generacije ekonomistov – ta slika v desetih letih močno izboljšala.

______

Opombe:

* Podatki so bili zbrani na dan 29.10.2012.

** Zajeti niso nekateri slovenski ekonomisti, zaposleni na tujih (univerzitetnih in drugih) institucijah, denimo Nina Pavčnik, Vesna Prašnikar, Nenad Kos, Egon Zakrajšek itd.

2 responses

  1. Zanimiv blog. Vsekakor je akademska odličnost določenega ekonomista precej pomemben faktor pri uresničevanju določene ekonomske politike v praksi.

    V čem je problem? V praksi je bil dr. Zdenko Verdenik, kljub temu, da je nesporna nogometna avtoriteta zanič nogometni selektor, na tem področju neuki Katanec pa genij.
    Steve Jobs je ustvaril IPod, ki je nedvomno predmet marsikaterega doktorata, pa sam niti faksa ni končal.

    Ali zna ekonomist z odličnim znanjem, nesporna akademska avtoriteta, res predlagati prave rešitve za Slovenijo?

  2. Dragi janezd,

    izobrazba vsekakor ni nikakršen garant da bo posameznik v življenju prišel do uspeha, ali pa vedno potegnil prave poteze v pravih trenutkih. Rad pa bi vas spomnil, da diskusija o pomembnosti izobrazbe za efektivnost opravljanja poklica zelo verjetno ni bil namen tega članka. Gospod Damijan je enostavno hotel prikazati bolj deterministične in objektivne kriterije za ocenjevanje kvalitete dela ekonomistov kot pa je bila to pavšalna ocena o “resnosti” s strani gospoda Türka. In to mu je po mojem mnenju tudi uspelo.

%d bloggers like this: