- Marxists and Conservatives Have More in Common than Either Side Would Like to Admit – Chris Dillow
- “We Always Thanked Robert Lucas for Giving Us a… Monopoly” Over Valuable Macroeconomics – Brad DeLong
- Is Economic Success Inherited? – Abdul Alasaad
- China 2015 Is Not China 2010 – Paul Krugman
- China’s Long Minsky Moment – John Cassidy
- Has China just pressed the escape button? – Gavyn Davies
- The Downside of Labor Mobility – Paul Krugman
- Solow’s Choice – Paul Romer
- The write-down of Germany’s debts in 1953 – Vox EU
- German Self-Interest – mainly macro
- R-E-S-P-E-C-T – Paul Krugman
- Puerto Rico: Is its minimum wage the culprit? – Arindrajit Dube
- Europe: When the Macro Overshadows the Micro – Tim Taylor
- Three Reasons the Fed Can Wait to Raise Rates – Noah Smith
- Trump’s Economic Muddle – The New York Times
Predpostavke in realnost
Nenagradno vprašanje: katera izmed predpostavk v tem modelu velja v realnem svetu?
In New Keynesian DSGE models the natural rate has a specific definition: it is the real interest rate (the nominal interest rate adjusted for expected inflation) that would prevail in a hypothetical environment, where nominal prices and wages can adjust immediately, and where mark-ups in the goods and labour market are constant. Because output is at its potential or natural level when nominal price and wage rigidities are absent, the natural rate is a counterfactual rate that would occur only if all the economy’s resources were fully employed as set out in Del Negro et al. (2015).
Vir: Goldby, Laureys & Reinold, 2015
In zakaj potem tak DSGE model uporabljati za oceno česarkoli, ne samo “naravne obrestne mere“?!?
Kaj železarji vedo o perutninarstvu, česar farmacevti ne vedo?
Bine Kordež
V tekstu z nekoliko skrivnostnim naslovom poskušam predstaviti nekaj dodatnih pogledov na napovedano dokapitalizacijo Perutnine Ptuj d.d. s strani Slovenske industrije jekla d.o.o. (SIJ) (1) , danes v lasti investitorjev iz Rusije. Perutnina je vsekakor pomemben igralec v živilski industriji s skoraj štiri tisoč zaposlenimi v Sloveniji ter državah nekdanje Jugoslavije, kar je tudi njen največji trg. Hiter razvoj pred leti so financirali večinoma s posojili, zadolžili pa so se tudi za nekatere slabe finančne naložbe in zaradi relativno visokega dolga banke zahtevajo povečanje kapitala ter vsaj delno poplačilo posojil. Kot »rešitelj« (če bodo transakcijo podprli obstoječi delničarji) se je pojavil SIJ, ki namerava vplačati 40 milijonov evrov dodatnega kapitala in s tem družbi omogočiti, da se ponovno posveti predvsem poslovanju in razvoju. To je za bodočnost Perutnine vsekakor pozitivno, ima pa predlagan posel nekaj zanimivih podrobnosti. Nadaljujte z branjem
Romer v. Lucas
Must read za vse, ki bi radi razumeli, kdaj in kako je ekonomska teorija zablodila v “Lucasovo smer” Neoklasike 2.0, ki dopušča zgolj optimalna ravnotežja brez brezposelnosti. Kar je seveda, kot kaže že tedanja kritika Kennetha Arrowa, ogromna razlika od originalne Samuelsonove Neoklasične sinteze, kjer je bilo prvo zgolj ena izmed možnosti. In kar je Samuelson eksplicitno priznaval.
Škoda, da ekonomske šole po svetu (in seveda tudi pri nas) nimajo več dovolj dobrih in poglobljenih kurzov iz zgodovine ekonomske misli. Šele to bi, kot sem že nekajkrat napisal, študentom omogočilo, da razumejo zgodovinski kontekst, v katerem je bila neka teorija razvita in katere parcialne odgovore na specifična vprašanja je poskušala dati, ne pa da doktorandi tudi iz najboljših ekonomskih šol na svetu te parcialne teorije (ki se zavajujoče imenujejo splošne) jemljejo kot svete in njihove predpostavke kot dogme.
Prvi del okrog Romerja lahko preskočite, ker ga poznate že iz zapisov iz tega bloga, ključen je drugi del, ki se nanaša na Lucasa.
A couple of months ago, Paul Romer created a stir by publishing a paper in the American Economic Review “Mathiness in the Theory of Economic Growth,” an attack on two papers, one by McGrattan and Prescott and the other by Lucas and Moll on aspects of growth theory. He accused the authors of those papers of using mathematical modeling as a cover behind which to hide assumptions guaranteeing results by which the authors could promote their research agendas. In subsequent blog posts, Romer has sharpened his attack, focusing it more directly on Lucas, whom he accuses of a non-scientific attachment to ideological predispositions that have led him to violate what he calls Feynman integrity, a concept eloquently described by Feynman himself in a 1974 commencement address at Caltech.
It’s a kind of scientific integrity, a principle of scientific thought that corresponds to a kind of utter…
View original post 3,593 more words
Po ohladitvi rasti – nazaj k fundamentom
Dani Rodrik, kot vrhovna avtoriteta med razvojnimi ekonomisti, pravi, da je čas hitre rasti držav v razvoju, ki je temeljila na poceni denarju, kapitalskih prilivih in surovinskem balonu, mimo. Treba se bo vrniti k fundamentom. To pa so vlaganja v izobraževanje, infrastrukturo, razvoj institucij in strukturna transformacija k visoko produktivnim dejavnostim. Slednje je bila v preteklosti industrija, današnje utemeljevanje tega na storitvenem sektorju je kratkega daha oziroma generira počasnejšo rast.
Cheap external finance, plentiful capital inflows, and commodity booms helped hide many such shortcomings and fueled 15 years of emerging-market growth. As the world economy generates stronger headwinds in the years ahead, it will become easier to distinguish countries that have truly strengthened their economic and political fundamentals from those that have coasted on false narratives and the tenuous strength of fickle investor sentiment.
Parad-oxi
Odkrito priznam, da nisem dovolj pameten ali dovolj vešč politične strategije, da bi v popolnosti lahko dojel smotrnost nedavnega grškega referenduma o sprejetju pogojev za njihovo nadaljne kreditiranje. Celotna epizoda me je v določeni meri spomnila na naš ne-referendum o odpiralnem času trgovin iz leta 2003. Nekakšna vaja v tehniki. Grki so se opredeljevali celo do nerelevantnega predloga posojilodajalcev, saj so ga ti pred referendumom že umaknili z mize. Vseeno je premier Cipras od svojega ljudstva dobil zaupnico in pooblastilo za nadaljevanje protivarčevalnega stališča pri pogajanjih s kreditodajalci. S popotnico povsem nedvoumnega “oxi” (ne) nadaljnemu stiskanju , se je odpravil na nova pogajanja v Bruselj in … pokleknil. Grška vlada je namreč po hitrem postopku pristala na še precej bolj ostre varčevalne ukrepe in privatizacijo v zameno za rešilno vrv finančne pomoči obubožani državi in bankam. Nadaljujte z branjem
Slika dneva: Kakšno statistiko spet kuhajo v Grčiji?
Po prihodu Syrize na oblast je šlo v Grčiji vse narobe. Po blagem porastu v zadnjem četrtletju 2014 (vendar zaradi učinka deflacije), se je v prvem četrtletju letos BDP spet zmanjšal, Grčija pa je bila prisiljena v kapitalske kontrole in zaprtje bank ter skorajda v bankrot. IMF je Syrizino vlado celo uradno obtožil, da je zavrla že vidno okrevanje.
Zdaj pa surprise, surprise! Sveža statistika kaže, da je v drugem četrtletju letos grški BDP celo zrasel za 0.8%, medtem ko je revizija odpravila padec BDP v prvem četrtletju. Tudi proračun ni v globokem minusu, ampak ima primarni presežek (presežek po odbitku izdatkov za obresti).

Zakaj ekonomije ni mogoče prepustiti matematični formuli
En tak quick & dirty odgovor na naslovno vprašanje vam da že spodnja slika: kaže gibanje obrestne mere Federal funds rate (FFR), kot jo “na roko” določa Fed, in isto obrestno mero, kot bi jo določila mehanska formula, ki jo poznamo pod imenom Taylorjevo pravilo. Obe se sicer gibljeta po podobni trajektoriji, toda v istem časovnem trenutku se lahko razlikujeta za 1 do 2%, kar je ogromno iz vidika spodbujanja / zaviranja gospodarstva. Kot vidite, bi mehanska formula že od leta 2010 dvignila FFR in jo zdaj držala pri 2%, medtem ko board Feda še vedno tuhta ali je ameriško okrevanje že dovolj trdno, da bi lahko dvignil obrestno mero z efektivne ničle. Medtem ko mehanska Taylorjeva formula gleda samo na razliko med dejansko in ciljno inflacijo ter na razliko med dejanskim in potencialnim BDP, pa board Feda upošteva tudi stopnjo brezposelnosti, stopnjo participacije delovne sile in številne druge mehkejše dejavnike, predvsem pa se lahko ob istih vhodnih podatkih enkrat odloči tako, drugič drugače. Po občutku, kaj bi bilo v tistem trenutku bolj ustrezno.
Vidite, mehanske formule, roboti, tega ne zmorejo. Odločajo se mehansko. Ni prostora za “feeling” in “fine tuning”.

Nemčija je “vojni dobičkar” grške krize
Kolegi iz inštituta IWH v Halleju (Dany, Gropp & von Schweinitz, avgust 2015) so ponovno izračunali, kar je pred dvema letoma pokazal že Der Spiegel: z grško krizo je največ pridobila Nemčija, ki je (po konzervativni varianti) med letoma 2010 in 2015 privarčevala okrog 100 milijard evrov pri plačilu obresti na nemški javni dolg. Pred dvema letoma, ko je o tem poročal der Spiegel, je bila ta cifra “samo” okrog 40 milijard evrov (vendar ob drugi metodologiji). Nemčija je z grško krizo privarčevala več kot lahko potencialno izgubi, če bi Grčija bankrotirala in bi Nemčija morala v celoti odpisati vse grške dolgove (90 milijard evrov).
Glavni razlog za nemške “krizne dobičke” je v tem, da ob vsaki najavi slabih novic v Grčiji začnejo vlagatelji pospešeno bežati v bolj varne naložbe (t.i. flight-to-safety), kar zniža donose na nemške obveznice, in obratno. Ali drugače rečeno, slabe novice za Grčijo so dobre za Nemčijo, in dobre novice za Grčijo so slabe za Nemčijo. Kumulativno so v zadnjih petih letih slabe novice za Grčijo znižale donose na nemške obveznice za 1.5 odstotne točke. Nadaljujte z branjem
Najslabši napovedovalec med FED predsedniki ne odstopa od svojega modela
It is quite an accomplishment to both be (a) the worst economic forecaster among your peers, and yet (b) engage in no public reflection and discussion of how and why you got the past wrong, and how you are changing your model of the economy in order to get it less wrong when you forecast in the future.
Charles Plosser has managed that accomplishment. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.