Tehnična ali projektna vlada – vsaka je že manj kot polovica rešitve

Andrej Mertelj

V Sloveniji imamo »perfect storm« v katerem sta se sestavila dva vala: razsulo gospodarstva in razsulo politike. Zato že nekaj časa paralizirano strmimo v vodno goro, ki se vali proti nam in smo očitno brez idej, kako tole odsurfati s čim manj utopljenimi.

Imamo državo (aparat), ki spušča vodo in spotika sam sebe. Imamo razsuto gospodarstvo, ki z zadnjo akumulacijo moči še vrti tako propeler kot tudi vodno črpalko. In imamo politiko, kjer se danes ni mogoče dogovoriti ničesar več. Glave so pregrete in namesto razmisleka in argumentacije prevladuje verovanje in čredni nagon. Nadaljujte z branjem→

Ali SAZAS pobere preveč ali premalo?

Jurij Žurej *

V javnosti krožijo različna stališča o vprašanju ali se v Sloveniji plačuje primerna cena za avtorska dela in za njihovo uporabo. Če vprašate avtorje, predvsem pa posamezne kolektivne organizacije, obstaja zelo velika verjetnost, da vam bodo razložili kako avtorji v Sloveniji živijo zelo slabo in da uporabniki plačujejo dosti premalo.

Če vprašate povprečnega uporabnika, ki dobiva račune s strani SAZASa, IPFa, ZAMPa in SAZOR ja, pri čemer običajno ne ve, zakaj plačuje štirim kolektivnim organizacijam in zakaj plačuje toliko, vam bo dejal, da se plačuje absolutno preveč.

Oboji imajo nekaj skupnega. Prepričani so v svoj prav. Nadaljujte z branjem→

Kaj ECB skrbi glede slovenske slabe banke?

Medtem ko so danes mediji planili po objavi Dnevnika, da naj bi menda “Trojka raztrgala vladni načrt sanacije bančnega sistema“, Finance pa so objavile faksimile komentarja “trojke”, pa je dejstvo, da je stališče ECB glede zakona o “slovenski slabi banki” že dolgo znano (vse od 19. septembra 2012) in javno dostopno. Angleško ali slovensko verzijo tega dokumenta lahko najdete na navedenih linkih. Toda ta stališča ECB so daleč od tega, da bi “raztrgala” koncept slabe banke, pač pa opozarjajo na nekaj ključnih izvedbenih vidikov v procesu sanacije bank. Nadaljujte z branjem→

Se je neenakost v Sloveniji povečala ali zmanjšala?

Dani Rodrik (Harvard) je pred kratkim na blogu naredil drobno vajo v slogu, da bi pokazal, če so Američani na boljšem kot denimo Nizozemci. Vzel je podatke Svetovne banke (WYD – World Income Distribution, projekt, za katerega pridno skrbi Branko Milanovic) o distribuciji dohodkov Američanov in Nizozemcev po ventilih (20 dohodkovnih razredov, širokih po 5% prebivalstva). Dobil je takšno sliko: Nadaljujte z branjem→

Seminar: Uvajanje sistema korporativne integritete v podjetje

Poslovna etika in korporativna integriteta postajata vse bolj pomembna elementa doseganja konkurenčne prednosti gospodarskih družb in finančnega sistema na dolgi rok. Na dvodnevnem seminarju z delavnico Korporativna integriteta, ki bo 12. in 13. februarja na Ekonomski fakulteti, bodo domači in tuji strokovnjaki povedali, kako lahko podjetja in organizacije integriteto učinkovito vgradijo v celoten sistem poslovanja njihovega podjetja in se tako izognejo nevarnostim goljufij, nasprotja interesov in korupcije.

Udeleženci bodo spoznali: tveganja in posledice, ki jih ustvarijo korupcija in nasprotje interesov, na praktičnih primerih pogledali, kako poteka forenzična preiskava goljufije ter kako zavarovati odgovornost za učinkovitejše poslovanje.

Več o seminarju >>>

Institucionalizirana korupcija v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu

Aleš Lunder

Zanimivo je slediti javni diskusiji o korupciji in koruptivnosti v Sloveniji, ko pa istočasno državni zbor s svojim nedelovanjem ustvarja najboljše pogoje za sistemsko koruptivnost – ki jo jaz smatram za bistveno nevarnejšo, kot pa morebitno (in za enkrat nedokazano) koruptivnost političnih in občinskih funkcionarjev. Odličen primer tega je Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH). Nadaljujte z branjem→

Najnižja stopnja neenakosti v Sloveniji

Malce prej so se končali protesti zaposlenih v javnem sektorju proti vladni varčevalni politiki. Po pisanju Dnevnika naj bi bilo “sporočilo protestov jasno: hočemo solidarno družbo, pravno in socialno državo.” Istočasno je OECD objavil podatke, iz katerih izhaja, da je stopnja neenakosti v Sloveniji (merjena z Ginijevim koeficientom) najnižja med vsemi razvitimi državami. Nižja kot v Danski, Norveški, Švedski in Finski. Nadaljujte z branjem→

Zakaj je pokojninska blagajna prazna?

Bine Kordež

Pogosto slišimo komentarje o prazni pokojninski blagajni. Takšne izjave se seveda razumejo v smislu, da smo nekdaj imeli polno blagajno. Da smo imeli nek račun, na katerega se je stekal denar od vplačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje, potem pa je to nekdo izpraznil ali kar ukradel in danes se soočamo s problemom, da ni zadosti denarja za izplačilo pokojnin. Ob takšnem razumevanju zadev je razumljivo tudi upravičen gnev upokojencev, ko se prične debata o nezadostnih virih za nakazovanje tekočih pokojnin. Nadaljujte z branjem→

Je korupcija koristna? Kakor za koga

Sandra Blagojević in Jože P. Damijan

Bilo je predlani tik pred volitvami. Zjutraj na poti v šolo so v radijski anketi spraševali volilce, koga bi raje na čelu vlade – Janšo ali Jankovića? Sin, takrat štirinajstletnik, je tedaj pribil: “Vsi so kradljivci, ampak Janković vsaj kaj naredi”. Le nekaj minut zatem je bilo isti argument v domala identični varianti mogoče slišati tudi kot večinsko mnenje na radijski anketi. Za Ljubljano je bil tak argument dokaj pričakovan. Takoj po zasedbi županskega stolčka je Zoran Janković v menedžerskem slogu začel velikopotezno prenavljati mesto. Prava osvežitev za meščane po nekaj zaporednih nesposobnih županjah in županih, ki so vsi skupaj zmogli zgraditi le grajsko gondolo. Pa še to za trojno ceno. Nadaljujte z branjem→