Nowadays, Greece, the Baltic states, and Iceland are often invoked to argue for or against austerity. For example, the Nobel laureate economist Paul Krugman argues that the fact that Latvian GDP is still more than 10% below its pre-crisis peak shows that the “austerity-cum-wage depression” approach does not work, and that Iceland, which was not subject to externally imposed austerity and devalued its currency, seems to be much better off. Others, however, have noted that Estonia pursued strict austerity in the wake of the crisis, avoided a financial crisis, and is now growing again vigorously, whereas Greece, which delayed its fiscal adjustment for too long, experienced a deep crisis and remains mired in recession. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Bančna luknja: Niso hoteli, da se ples konča
Zanimivo je, da skoraj pet let po izbruhu finančne krize v Sloveniji še vedno straši fantom bančne luknje. Lepo je sicer, da je oblast ta fantom vsaj legitimizirala, ga prepoznala kot problem in lepo je, da ga je sedanja vlada začela reševati s konkretnim projektom slabe banke. Problem pa je v tem, da se temu fantomu dodaja pridih misterioznosti in zarote. Fantom dobiva politično barvo. Pa vendar so stvari relativno preproste, če pogledamo številke. Preproste so tudi, če pogledamo imena za številkami ter odgovornosti zanje. * Nadaljujte z branjem
Potrebujete? Ne. Potrebujete? Ne. Potrebujete? DA. In nova služba je tu
Uroš Lekše
Predstavil bom iskanje dela na Novi Zelandiji. Po vljudnostni predstavitvi svojih znanj in kaj želiš delati, se na koncu ves pogovor skoncentrira na vprašanje ‘Ali potrebujete takšnega delavca?’. Nadaljujte z branjem
Zakaj so slovenska podjetja prezadolžena?
Da je sanacija bančnega sistem nujna, je seveda splošno sprejeto dejstvo in verjamem, da jo bomo izvedli, po kakršnikoli poti že. Kot pa sem pisal v zadnjem tekstu o učinkih reformnih ukrepov, pa to na žalost to ne bo veliko pripomoglo k zagonu gospodarske aktivnosti in povečanemu financiranju podjetij. Podjetja imajo namreč otežen dostop do dodatnih finančnih sredstev ali do podaljšanja obstoječih kreditnih linij zaradi svoje slabe finančne strukture in šibkih poslovnih rezultatov in ne zaradi pomanjkanja prostih finančnih sredstev na trgu. Zato je ključno vprašanje, kako izboljšati kapitalsko ustreznost podjetij, ki edina lahko okrepi podjetja za njihov nadaljnji razvoj. Nadaljujte z branjem
Švajcarci rade za nas…
In čestitke hokejistom, Tini, Jaku, Koširju, skakalcem in še ostalim, ki nam dnevno kažejo, da se da, z manj jamranja, več dela in manj nerealnih pričakovanj, kaj nam pripada po milosti stvarstva. Pripada nam namreč toliko, kot si vzamemo in kolikor smo pripravljeni za to narediti, zato bo torej treba stegnit roko in še kakšno možgansko celico zraven.
In ni treba, da postanemo Švica, saj znamo tudi sami, če le res dovolj močno hočemo.
P.S.:Švicarji lahko tudi delajo za nas – STOCKLI, Tina pa zmaguje.
Jurij Žurej, Institute ICDR Nadaljujte z branjem
Kaj prinaša nov evropski proračun?
Natančne številke in razrez sicer še niso znane, vendar pa naj bi včerajšnji dogovor o novem 7-letnem proračunu EU prinesel znižanje izdatkov proračuna z 988 mlr eur (predlog Komisije) na 908.5 mlr eur oziroma za 0.12% BDP celotne EU glede na prejšnjo finančno perspektivo 2007-2013. To je v skladu z zahtevami Nemčije in njenih zaveznic, ki so si želele prevsem “boljšo porabo” proračunskih sredstev. Nerodno pa je, da ob tem ni bila sprejeta reforma izdatkov proračuna. Torej zaenkrat očitno še naprej ostaja podobno neracionalna struktura porabe EU proračuna, ki približno 45% izdatkov nameni za subvencije kmetijstvu. To pa seveda ne pomeni krepitve konkurenčnosti EU, ampak zgolj subvencioniranje preteklosti. Nadaljujte z branjem
Mesarsko klanje v polnem teku, Slovenija pa tone
Vlada na smrtni postelji, tik pred zadnjim izdihljajem, je po razpadu koalicije sprostila zavore in z mesarico krenila po državnih institucijah in inštitucijah, ki upravljajo z državno lastnino. Kot da bo še zelo dolgo vladala in delila kruh svojim bolj zaslužnim kadrom in manj znanim “spodnjedupleškim” strankarskim aparatčikom. Medtem pa država tone vse globlje in vse bolj zaostaja za nekdanjimi tekmicami iz Vzhodne Evrope. Nadaljujte z branjem
Privid “reformnih uspehov” in prava pot do luči na koncu tunela
Bine Kordež
Neka okvirna ocena trenutnih razmer s strani vladajoče koalicije in tudi dela ekonomske stroke bi se lahko glasila, da smo v Sloveniji dosegli določene pozitivne premike v smeri konsolidacije javnih financ in sprejetja potrebnih strukturnih sprememb in da bi bil odstop od te začrtane smeri zaradi politične krize slaba poteza. Strinjanje ali nestrinjanje s to tezo je na žalost takoj povezano s politično opredelitvijo in vse manj je prostora za neke neodvisne ocene. Nadaljujte z branjem
Bo globalizacija požrla svoje starše?
Dani Rodrik, profesor s Harvarda, in eden izmed najbolj znanih pro-tržnih globalizacijskih skeptikov, si je vprašanje, ali ni globalizacija šla predaleč, zastavil že daljnega leta 1997 v knjigi Has Globalization Gone too Far?. Rodrik v knjigi trdi, da globalizacija ustvarja ne samo zmagovalce, ampak tudi luzerje in da so posledične socialne tenzije lahko hudo nevarne tudi za zmagovalce. V tem komentarju bom predstavil nekaj plati razvoja globalizacije v zadnjih desetletjih, da bi se na koncu vprašal, če ni mar že prepozno, da bi se izognili temu, da globalizacija na koncu “požre svoje starše”. * Nadaljujte z branjem
Slika dneva: Prehitra rast stroškov dela v Sloveniji
Spodnji graf, ki so ga pripravili na OECD, kaže, da je bila v Sloveniji po letu 2010 dinamika rasti stroškov dela na enoto produktivnosti bistveno hitrejša od rasti produktivnosti dela. Stroški dela so se povečali za 4%, produktivnost pa le za 2.4%. Ali z drugimi besedami, plače so zrasle bistveno prehitro, kot bi dopustila rast novoustvarjene vrednosti. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.