Kaj prinaša nov evropski proračun?

Natančne številke in razrez sicer še niso znane, vendar pa naj bi včerajšnji dogovor o novem 7-letnem proračunu EU prinesel znižanje izdatkov proračuna z 988 mlr eur (predlog Komisije) na 908.5 mlr eur oziroma za 0.12% BDP celotne EU glede na prejšnjo finančno perspektivo 2007-2013. To je v skladu z zahtevami Nemčije in njenih zaveznic, ki so si želele prevsem “boljšo porabo” proračunskih sredstev. Nerodno pa je, da ob tem ni bila sprejeta reforma izdatkov proračuna. Torej zaenkrat očitno še naprej ostaja podobno neracionalna struktura porabe EU proračuna, ki približno 45% izdatkov nameni za subvencije kmetijstvu. To pa seveda ne pomeni krepitve konkurenčnosti EU, ampak zgolj subvencioniranje preteklosti.

Dober komentar tega proračunskega “dogovora” je na Brueglovem blogu napisala Benedicta Marzinotto:

National battles: who wins and who loses?

  • The coalition “Friends of Better Spending”, including amongst others Germany, always insisted on the need to cap the budget at 1% of EU GNI. That is exactly the figure eventually delivered by European Council President Van Rompuy.
  • The UK suggested leaving total payments at 886 bn euros, the latest agreement is expected to set them at 908.5 bn euros, a difference roughly equal the size of the UK rebate, possibly a decent compromise.

Weaknesses

  • No real reform of the EU Budget has been undertaken at this stage; the EU Budget continues being perceived as an entitlement budget with each Member State fighting over “juste retour”. This explains why the CAP and EU Cohesion Spending continue being the most important budget chapters.
  • The fact that no real reform was undertaking both on the spending and the revenue side of the budget explains why pan-European projects such as the Connecting Europe Facility have been sacrificed. EU leaders should not be blamed for cutting on these projects but for little interest in changing the governance of the EU Budget (e.g. by creating own resources).

Celoten komentar je dosegljiv tukaj.

Sicer pa naj bi bi bila po besedah predsednika vlade Janeza Janše Slovenija med zmagovalkami tega proračunskega dogovora:

Slovenija je v pogajanjih o evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 izboljšala svoj položaj neto prejemnice v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom, je po koncu maratonskega vrha v Bruslju poudaril premier Janez Janša.

Gre za 370 milijonov evrov na leto, je pojasnil predsednik vlade in dodal, da bo ta sredstva Slovenija “krvavo potrebovala”.

Vir: Finance

Če se lahko zanesemo na besede predsednika vlade Janeza Janše, je slovenski izkupiček dober, saj naj bi se v naslednji finančni perspektivi za Slovenijo sredstva povečala iz 4 na 5.3 mlr eur. Slovenija naj bi bila letno upravičena do 370 mio eur več izplačil iz EU proračuna, kot bo vanj vplačevala. Iz finančnega vidika je to seveda zelo dobro. Ampak slovenski problem do sedaj ni bila višina evropskih sredstev, do katerih je bila upravičena, pač pa neučinkovito črpanje teh sredstev.

%d bloggers like this: