Velike izgube v bančnem sektorju, slaba banka in iskanje krivcev za takšno stanje, bo verjetno še kar nekaj časa ena ključnih domačih zgodb. Pri tem je zanimivo, da pa skoraj nikoli ne zasledimo nekih resnejših analiz ali vsaj ocen, kje je ta izgubljeni denar. Zato bom poskušal v nadaljevanju predstaviti nekaj pogledov na to vprašanje. Pred tem pa še nekaj konkretnih številk o nastajanju bančnih terjatev. Da je bila posojilna aktivnost bank najmočnejša v letih pred začetkom krize, je seveda splošno znano, redkeje pa zasledimo dejanske podatke o odobrenih kreditih. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Pet let od smrti Janeza Drnovška
Janez Drnovšek 1950 – 2008 *
Bil je najboljša »naključna stvar«, ki se je zgodila Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih. Nekdo, ki je »brez vonja, barve in okusa« (Mladina, 1989), kot »ne-Bulc«, kot čisti stranski produkt proti-establishment sentimenta slovenske javnosti tistega časa skozi velika vrata stopil v degenerirano, lažirano, votlo kuliso velike post-titovske Jugoslavije. Brez pedigreja, brez političnih botrov, od nepomembnosti v hierarhiji skorajda prozoren, vodja neke lokalne bančne ekspoziture iz zasavskih revirjev, ki je po ironičnem spletu okoliščin padel v kolesje političnega rotacijskega ključa in prevzel vodenje post-titovskih političnih zombijev – velike Jugoslavije in gibanja neuvrščenih. Politična pomota. Fatalna politična ironija. Nadaljujte z branjem
Poslabšanje gospodarske dinamike bo večje od pričakovane
Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala upad BDP za 2% in javnofinančni primanjkljaj v višini 5.1 % BDP, za prihodnje leto pa 0.7-odstotno rast BDP in 4,7-odstotni primanjkljaj. Spomnimo, da je jesenska uradna napoved UMAR za letos predvidevala upad slovenskega BDP za 1.4% ter primanjkljaj pod 3% BDP. Nadaljujte z branjem
Slovenski Inside Job
Igor Masten
Te dni poteka zbiranje kandidatur za novega guvernerja Banke Slovenija. Prepričan sem, da so naše elite v krizi dosegle določeno stopnjo streznitve, in ne bodo ponavljale farse, ki se je dogajala ob podobnem postopku pred šestimi leti. Vendar se bojim, da bomo doživeli še eno farso. * Nadaljujte z branjem
Kaj počnejo “bančni šerifi” iz NLB?
Ker so torej nekdanji vodilni bankirji NLB s Kramarjem na čelu najodgovornejši za potop NLB in njene astronomske izgube, se odpira vprašanje, kaj danes počne Kramar & Company, medtem ko moramo davkoplačevalci v NLB vsako leto prispevati na stotine milijonov evrov. Ali natančneje: ali je kateri izmed nekdanjih vodilnih bankirjev doslej sploh odgovarjal za katastrofalno dediščino v NLB? Nadaljujte z branjem
Naj EU sledi Hamiltonovemu reševanju ZDA?
Evropska monetarna unija (EMU) je relativno nova institucija in se temu ustrezno ubada z otroškimi boleznimi. Sedanja kriza pač spada v eno izmed teh bolezni, kajti vsi odgovori na vsa možna vprašanja seveda niso mogli biti zagotovljeni že ob nastanku EMU. Nikjer niso bili. Tudi v ZDA ne. Nekateri analitiki že dolgo časa trdijo, da imajo ZDA dobrih 200 let prednosti pri monetarni uniji, in da so se tudi ZDA ubadale s podobnimi otroškimi bolezni. Takrat je ameriške težave glede visokih obrestnih mer na obveznice posameznih zveznih držav učinkovito rešil prvi ameriški minister za finance Alexander Hamilton. Zdaj so Hamiltona odkrili tudi evropski “federalisti”, na čelu s Hansom Wernerjem-Sinnom. Nadaljujte z branjem
Bančna luknja – leva ali desna?
V zadnjem mesecu se je močno razplamtela politična debata o tem, kdo je najbolj naluknjal slovenske banke – levica ali desnica. Predsednik vlade Janez Janša je bil glede nastanka bančne luknje zelo kategoričen: “Sestavlja jo 16 povezanih konglomeratov, ki so večinoma v lasti članov Foruma 21. Luknja ima jasno prepoznavne botre in barvo.” Pri tem naj bi svoje trditve utemeljeval na strogo zaupnem gradivu Banke Slovenije “Stanje v slovenskem bančnem sistemu” o stanju slabih terjatev bank konec maja 2012. No, poročilo je seveda že septembra lani pricurljalo v javnost. Nerodno pa je, da številke o največjih dolžnikih, milo rečeno, ne potrjujejo trditev Janeza Janše. Nadaljujte z branjem
Lahko Evropa okreva brez kreditne aktivnosti?
Zsolt Darvas iz Bruegla v zadnjem policy paperju analizira primere finančnih kriz in okrevanje držav v odvisnosti od kreditne aktivnosti. Podatki za 135 držav v zadnjih petih desetletjih kažejo, da okrevanja držav brez kreditne ekspanzije niso redka – toda večinoma so značilna za manj razvite države, ki so hkrati občutno depreciirale svoje valute. V EU oziroma v evro območju je zadnji pogoj težko izpolniti. Nadaljujte z branjem
Kako so nastali slabi krediti in kdo je pri tem “profitiral”
V zadnjem prispevku sem poskušal predstaviti, zakaj so se slovenska podjetja za svoj razvoj financirala pretežno s posojilnimi viri. Dokler je bilo gospodarstvo v vzponu, temu nismo posvečali posebne teže, ne v podjetjih in tudi ne v bankah. Visoka zadolženost se namreč kot problem pokaže šele s padcem uspešnosti poslovanja in ne zaradi zadolženosti same kot take. Posojilni viri so dolgoročno pravzaprav cenejši kot kapital (obresti so praviloma nižje kot pa je pričakovana donosnost kapitala), a ob poslabšanju pogojev je obresti vseeno potrebno plačevati ter tudi vračati glavnico. Kapital pa prevzema rizike poslovanja in zato so ob uspešnem poslovanju donosi višji kot obresti, ob slabih rezultatih ali celo izgubi pa pač dobička ni, kot tudi ne kakih obveznosti za plačila lastniku. Nadaljujte z branjem
Rodrik: O nerazumevanju med ekonomijo in politiko
There was a time when we economists steered clear of politics. We viewed our job as describing how market economies work, when they fail, and how well-designed policies can enhance efficiency. We analyzed trade-offs between competing objectives (say, equity versus efficiency), and prescribed policies to meet desired economic outcomes, including redistribution. It was up to politicians to take our advice (or not), and to bureaucrats to implement it. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.