Mandatarka je torej napovedala večje izdatke države in višje davke. Kaj bi to pomenilo za primanjkljaj, ni razložila, iz poudarjanja gospodarske rasti pa sklepam, da bi se ji zdelo smiselno načrtovati večji primanjkljaj. To je namreč edina pot, da proračun kratkoročno manj negativno vpliva na gospodarsko rast. Nadaljujte z branjem→

Zsolt Darvas iz Bruegla, bruseljskega think tanka, v luči zadnjih napovedi Evropske komisije glede gospodarske rasti piše o nujnosti razmisleka o preobrnitvi makroekonomske politike EU od varčevanja k fiskalnemu stimuliranju. Jasno, output gap (razlika med dejansko in med potencialno možno gospodarsko rastjo) v EU narašča (iz -1.2% v 2011 na -2.9% v 2013), medtem ko v ZDA upada (iz -1.6% v 2011 na -1.3% v 2013). Nerodno je, da se je začel povečevati tudi v najbolj “prudent” državah EU – Nemčiji in Nizozemski, kar pomeni, da zaradi recesije v nekaj “južnih” državah močno trpi tudi gospodarska aktivnost v “severnih” državah. Nadaljujte z branjem→

Pred nekaj tedni, ko sem pisal o globalizaciji, sem kot eno izmed ključnih vprašanj stabilnosti svetovnega gospodarstva v prihodnje navedel krhko razmerje v trgovinsko – finančnih odnosih med ZDA in Kitajsko. Natančneje, krhkost razmerja, v katerem Kitajska kupuje ameriške državne obveznice in s tem financira ameriški trgovinski deficit, ali preprosteje – financira ameriški uvoz kitajskega blaga. Ta naraščajoča ameriška odvisnost od kitajskega financiranja je poskrbela za številne skrbi v ZDA in je bila eno izmed ključnih predvolilnih vprašanj lansko leto. Torej ali imajo Kitajci v lasti ZDA? * Nadaljujte z branjem→

Padla je vlada, živele predčasne volitve! Glede na nenačelnost nove vladne “koalicije” je to edini verjetni scenarij v naslednjega pol leta. Vladna koalicija s tolikšno količino neinteligentnih, nenačelnih, plagiatorskih ali koruptivnemu tveganju podvrženih kadrov ter s tako majhnim skupnim imenovalcem (biti proti Janši) enostavno ne more biti operativna. Ne more preživeti letošnjega poletja. Ker se obetajo nove volitve in iskanje bolj normalne in operativne vladne koalicije, je seveda vprašanje ali je SDS sposobna ponuditi sestop Janše ter javnosti bolj sprejemljivega kandidata. To bi lahko bila zmagovalna kombinacija – gospodarski program SDS brez Janše in njegove ideološke navlake. Lahko Janez Šušteršič zamenja Janšo? Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Veliko se govori o odgovornosti bank in Banke Slovenije pri oblikovanju velikega obsega »slabih« kreditov. Ne smemo pa pozabiti odgovornosti poslovodstev podjetij, saj v veliki večini primerov,  če bi delala v skladu z načeli poslovno finančne stroke in v skladu z zakoni, kreditov glede na finančno stanje in položaj podjetja  sploh ne bi smela vzeti. Posebno pa ne v takšnem obsegu in za tako rizične projekte. Nasprotno – finančno sanacijo in krepitev svojega finančnega položaja  bi morala začeti veliko prej in predvsem v ta namen izkoristiti čas ugodne gospodarske rasti. V takšne strategije bi jih morale siliti tudi banke, če bi spremljale finančni položaj podjetij.  Zato lahko način dogajanja, ki je »ignoriral« strokovnost na poslovno finančnem področju na raznih ravneh, imenujem finančni primitivizem. To je bilo tudi okolje, ki je omogočilo razcvet raznih finančnih malverzacij  v sistemsko pomembnem obsegu. Nadaljujte z branjem→