Malce prej so se končali protesti zaposlenih v javnem sektorju proti vladni varčevalni politiki. Po pisanju Dnevnika naj bi bilo “sporočilo protestov jasno: hočemo solidarno družbo, pravno in socialno državo.” Istočasno je OECD objavil podatke, iz katerih izhaja, da je stopnja neenakosti v Sloveniji (merjena z Ginijevim koeficientom) najnižja med vsemi razvitimi državami. Nižja kot v Danski, Norveški, Švedski in Finski. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Japonski obračun z ortodoksno ekonomijo
Tale komentar sem hotel napisati že konec lanskega leta. Takrat je nameč novi-stari japonski predsednik vlade Shinzo Abe napovedal neortodoksne prijeme glede makroekonomske politike. Kot veste se Japonska že dve desetletji bojuje z deflacijo. O tem sem pisal junija lani: Nadaljujte z branjem
Zakaj je pokojninska blagajna prazna?
Bine Kordež
Pogosto slišimo komentarje o prazni pokojninski blagajni. Takšne izjave se seveda razumejo v smislu, da smo nekdaj imeli polno blagajno. Da smo imeli nek račun, na katerega se je stekal denar od vplačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje, potem pa je to nekdo izpraznil ali kar ukradel in danes se soočamo s problemom, da ni zadosti denarja za izplačilo pokojnin. Ob takšnem razumevanju zadev je razumljivo tudi upravičen gnev upokojencev, ko se prične debata o nezadostnih virih za nakazovanje tekočih pokojnin. Nadaljujte z branjem
Je korupcija koristna? Kakor za koga
Sandra Blagojević in Jože P. Damijan
Bilo je predlani tik pred volitvami. Zjutraj na poti v šolo so v radijski anketi spraševali volilce, koga bi raje na čelu vlade – Janšo ali Jankovića? Sin, takrat štirinajstletnik, je tedaj pribil: “Vsi so kradljivci, ampak Janković vsaj kaj naredi”. Le nekaj minut zatem je bilo isti argument v domala identični varianti mogoče slišati tudi kot večinsko mnenje na radijski anketi. Za Ljubljano je bil tak argument dokaj pričakovan. Takoj po zasedbi županskega stolčka je Zoran Janković v menedžerskem slogu začel velikopotezno prenavljati mesto. Prava osvežitev za meščane po nekaj zaporednih nesposobnih županjah in županih, ki so vsi skupaj zmogli zgraditi le grajsko gondolo. Pa še to za trojno ceno. Nadaljujte z branjem
Dejan Steinbuch o narodu tečnih prepirljivcev in infantilnih politikov
V državi nedoraslih zakonodajalcev, obrekljivih strank in dveh nedotakljivih personifikacij bipolarnosti se lahko zgodi, da poleg inflacije indolentnih pisem in tožarjenja pred tujci, ki jih razmere pri nas – dokler odplačujemo kredite in ne zganjamo cirkusa v sosedstvu – zanimajo toliko kot lanski sneg, doživimo reprizo svetopisemske zgodbe o rimskem guvernerju Judeje. Prepirljivi, tečni in zavistni domorodci so v času, ko je njihovo provinco de facto vodil ta guverner, poslušali njegove nasvete, priporočila in navodila. Obnašanje enega od tujih veleposlanikov spominja na to. Vendar mu ne moremo ničesar očitati. Kot diplomat odlično skrbi za interese svoje države. Problem, ki ga imamo z njim, je torej v resnici problem, ki ga imamo – sami s sabo. Nadaljujte z branjem
Trapasti Američani in njihovi kovanci za bilijon dolarjev
Če imate občutek, da so slovenski politiki najbolj trapasti na tem svetu in da se ne morejo o ničemer zmeniti, morda nimate čisto prav. So (morda) še hujši primerki, in to v državah, ki bi naj bile naš vzor demokracije in racionalnosti. Tak primer je ameriška zgodba o izdaji kovanca za en bilijon dolarjev (ja, prav ste prebrali, kovanca za 1.000 milijard dolarjev). Zgodba, ki se je začela kot hec na enem blogu pred dvema letoma in pol, se razvila v hudo resno diskusijo med najbolj resnimi ljudmi v najbolj resnih institucijah v ZDA ter se prejšnji teden dogajala kot celotedensko poziranje starega-novega ameriškega predsednika Baracka Obame za portret na platinastem kovancu in se zaenkrat ta ponedeljek končala kot začasna odločitev Bele hiše, da tega kovanca vseeno (še) ne izda. * Nadaljujte z branjem
Povečanje učinkovitosti upravljanja državnega premoženja v petih korakih
Andrej Mertelj
Ena od tem, ki ji človek skoraj ne more več ubežati, je Slovenski državni holding. Ne morem si pomagati, da ne bi med levim stališčem nacionalnega interesa ter desnim prodajmo vse, spet razmišljal drugače – s pogledom naprej. Kot vedno se mi zdi resnica na sredi. Določene stvari je škoda prodajati (tista ki nosijo dobiček in delovna mesta in dividendo!), spet druge je nujno (NLB ali NKBM). Nadaljujte z branjem
Kitajski profesor o tem, kako zdaj Američani delajo za Kitajce
.
Komentar ni potreben
Nekaj dejstev o globalizaciji in kako utegne požreti svoje starše
Spodaj je nekaj dejstev o globalizaciji iz prvega dela mojega predavanja o globalizaciji (prejšnji teden na MBA EF). Prezentacija pokaže, kako se je trend globalizacije začel v 1970-ih letih z začetkom trenda rasti izvoza azijskih držav v razvite države. Ta trend je bil močno koreliran z “izvozom” neposrednih tujih investicij razvitih držav v azijske in druge države v razvoju. Končno pa je bil tudi močno koreliran z upadom delovnih mest v industriji v razvitih državah ter prezaposlovanjem v storitvene dejavnosti. Sama globalizacija pa je seveda poskrbela tudi za nastavke za sedanjo globalno finančno krizo – ki je predvsem kriza razvitih držav, ki se ne morejo soočiti z – neprijetnimi – učinki globalizacije. Nadaljujte z branjem
From hero to zero
Ali po naše: od junaka do bedaka. Tako vidi Berliner Zeitung razliko med Jean-Claudeom Junckerjem in Janezom Janšo.
Brez komentarja. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.