Bolj koruptivne države običajno dosegajo nižje stopnje gospodarske rasti, torej nižjo rast splošne blaginje. Dreher in Herzfeld (2005) sta na vzorcu 71 držav za obdobje 1975-2001 ugotovila, da korupcija znižuje gospodarsko rast: povečanje korupcije za eno indeksno točko v povprečju zniža gospodarsko rast za 0.13 odstotne točke in BDP na prebivalca za 425 dolarjev. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Odstop vlade … in Dober dan, Grčija?
Dogodki, ki so sledili po razvpitem poročilu KPK, so se odvili hitreje, kot je verjetno kdorkoli pričakoval. Očitno so splošna družbena klima, politična situacija in odnosi znotraj vladne koalicije tako naelektreni, da je bila potrebna samo iskrica, ki je pognala v zrak navidezno, krhko ravnovesje. Po sobotnem dogajanju, ko je Virantova DL dala predsedniku vlade Janezu Janši jasen ultimat glede odstopa (medtem ko Jankovićevega bednega, “nemoškega” in politiku nedostojnega “samozamrzovanja” v strankarski (in ne funkcionarski!) vlogi ni vredno niti omenjati), na levici in v široki javnosti že slavijo predstoječi odstop nepriljubljene Janševe vlade in predčasne volitve. Toda mnogim se utegne to slavje zatakniti v grlu. Situacija je namreč na las podobna tisti izpred dveh let po prvi referendumski “zmagi” (takrat sem to pospremil s komentarjem Pokazali ste jim. Kaj pa zdaj?). Le da smo tokrat v bistveno slabši situaciji kot takrat. Nadaljujte z branjem
Študirati se še vedno splača, čeprav donosnost pada
Tjaša Bartolj, Sašo Polanec
Ob povečevanju vpisa na višje in visokošolske programe se mnogi sprašujejo, ali se dijaki odločajo za nadaljevanje izobraževanja samo zato, “ker to počnejo vsi”, oziroma ali je njihova investicija, ki nekaj let zahteva višje izdatke in trud, kasneje pa višjo pričakovano rento do konca delovne dobe, tudi ekonomsko upravičena.* Nadaljujte z branjem
Kako minister Turk ve, da je družboslovcev preveč? Saj ne ve…
Sašo Polanec
Vlada naj bi se pri odločitvi, da zmanjša vpisne kvote za družboslovne fakultete, zanašala na neke podatke. Kar je bilo mogoče razbrati iz besed ministra Turka, je, da je bil domet analiz v tem, da so primerjali število vpisanih in diplomantov v Sloveniji in drugih državah EU. Takšna statistika je seveda – kot se za slovensko vlado spodobi – napačna. Naj pojasnim zakaj. Nadaljujte z branjem
Lani manjši primanjkljaj, vendar ne zaradi varčevanja
Bine Kordež
Pred dnevi smo lahko prebrali dokaj pozitivno objavo Statističnega urada Republike Slovenije o pomembnem znižanju primanjkljaja sektorja države. Ta se je od 7,3 % BDP v prvih devetih mesecih leta 2011 znižal na 4,5 % v enakem obdobju lani. V vsej poplavi negativnih informacij, so takšni izračuni ter predstavitve zelo dobrodošli. Kakorkoli je ekonomija eksaktna znanost, igra psihologija in percepcija tudi pri strokovnih institucijah dokaj močno vlogo. Kot so imele določene domače izjave in odločitve močan negativen vpliv na oceno sposobnosti Slovenije za izhod iz krize, so nekatera zadnja dogajanja to sliko precej obrnila. Beležimo kar precejšnje izboljšanje ratinga Slovenije v očeh mednarodne finančne javnosti, kar se konkretno kaže predvsem v znižanju zahtevane donosnosti na naše obveznice. In to kljub temu, da do kakih pomembnejših sprememb v realnem smislu niti ni prišlo. Nadaljujte z branjem
Andrej Baričič o sistemski korupciji
Poglejmo ureditev popoldanskega dela zdravnikov. Prepričan sem, da bi zdravniki morali imeti možnost opravljati več in dodatno plačanega dela v matičnih javnih zavodih, torej tudi v UKC. V nasprotju s tem pa so zakonodajalec, ministrstvo in zdravstvena blagajna v nekem obdobju po osamosvojitvi z roko v roki podpirali predvsem zasebno zdravstveno iniciativo. Z geslom, da lahko večjo učinkovitost zagotovita samo zasebna lastnina in trg, so pospešeno podeljevali koncesije posameznikom in organizacijam, ti pa niso izpolnjevali pogojev, ki jih narekuje zdrava kmečka pamet. Nadaljujte z branjem
Razlike med fiziko in ekonomijo: kot da bi fizike prepričevali, da je obstoj Higgsovega bozona neumnost?
Aljoša Feldin
Nedavno sem se v družbi prijateljev znašel na branikih ekonomske znanosti. Začelo se je s floskulami o trenutni krizi, se nadaljevalo preko tega, da so vsega krivi ekonomisti, in končalo s tem, da ekonomija pa res ni znanost. Slednje pogosto slišim od ljudi z naravoslovno-tehnično izobrazbo, tako da sem kot fizik po osnovni izobrazbi, sklenil spisati nekaj misli o primerjavi ekonomije in fizike, dveh znanosti, ki sta na prvi pogled precej različni. * Nadaljujte z branjem
Alojz Ihan o religioznem bančnem fundamentalizmu
In to je prava težava sodobnega sveta. Da ubogi lastniki in deležniki vseh številnih tovarn in bank ne morejo požreti vsega, kar imajo. In bi zato radi v tem krhkem svetu svojo moč in vrednosti prenesli nekam v prihodnost. Nadaljujte z branjem
Najboljša slaba stvar v letu 2013
Nekateri pravijo, da so moje napovedi črnoglede. Tudi sam bi si želel, da bi se večkrat zmotil. Da se stvari ne bi odvile tako negativno, kot sem predvideval. Na žalost pa se realnost običajno izkaže še bolj temna od mojih napovedi. * Nadaljujte z branjem
(Raz)prodaja državnega premoženja?
Glavni očitek kritikov nove ureditve upravljanja premoženja v državni lasti v okviru Slovenskega državnega holdinga (SDH) je, da bo na ta način prišlo do (raz)prodaje državnega premoženja. Dvomim, da bo res. Iz preprostega razloga: ker političnim navezam bolj ustreza imeti pod kontrolo nekatera velika podjetja, saj lahko na ta način prek povezanih oseb vsako leto črpajo ven denar. Po domače povedano, kot pijavke ali zajedalci se prisesajo na denarni tok podjetij, ki imajo to nesrečo, da jih lastninsko obvladuje država. Če bi ta podjetja prodali, bi lahko samo enkrat (seveda nelegalno) potegnili provizije, nato pa bi bil enkrat za vselej konec te “zajedalske domačijske veselice”. Zato ne verjamem v (raz)prodajo državne lastnine. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.