Odstop vlade … in Dober dan, Grčija?

Dogodki, ki so sledili po razvpitem poročilu KPK, so se odvili hitreje, kot je verjetno kdorkoli pričakoval. Očitno so splošna družbena klima, politična situacija in odnosi znotraj vladne koalicije tako naelektreni, da je bila potrebna samo iskrica, ki je pognala v zrak navidezno, krhko ravnovesje. Po sobotnem dogajanju, ko je Virantova DL dala predsedniku vlade Janezu Janši jasen ultimat glede odstopa (medtem ko Jankovićevega bednega, “nemoškega” in politiku nedostojnega “samozamrzovanja” v strankarski (in ne funkcionarski!) vlogi ni vredno niti omenjati), na levici in v široki javnosti že slavijo predstoječi odstop nepriljubljene Janševe vlade in predčasne volitve. Toda mnogim se utegne to slavje zatakniti v grlu. Situacija je namreč na las podobna tisti izpred dveh let po prvi referendumski “zmagi” (takrat sem to pospremil s komentarjem Pokazali ste jim. Kaj pa zdaj?). Le da smo tokrat v bistveno slabši situaciji kot takrat.

Daleč od tega, da bi bil simpatizer sedanje Janševe vlade, prej nasprotno, toda premorem tisti drobec racija, da si drznem pogledati onstran čustveno zamejenega horizonta. Ne glede na ideološka razprtja, ki jih je Janševa vlada spet odprla in ne glede na številne napake, ki jih je Janševa vlada delala po tekočem traku, pa je vendarle prinesla večjo politično stabilnost po obdobju kaotičnosti Pahorjeve vladavine. Predvsem pa je prinesla jasen in odločen koncept ekonomske politike za izhod iz krize. Medtem, ko je Pahor kot največji protikrizni ukrep navedel dogovor s Hrvaško glede arbitražne rešitve o meji na morju, zraven pa v obdobju najhujše krize po drugi svetovni vojni zanemaril sanacijo bank, dvignil plače v javnem sektorju za 10%, minimalno plačo pa za 25% ter s tem državo pognal v prepad, je Janševa vlada začela s pravimi protikriznimi ukrepi – zajezitvijo javnih izdatkov, pokojninsko in delovnopravno reformo, sanacijo bančnega sistema prek slabe banke ter spremembo upravljanja državnega premoženja. Pri tem je sicer delala številne napake, predvsem z napačnim načinom zategovanja pasu, s čimer je znervirala tako posamezne segmente (šolstvo, zdravstvo, policija) kot prebivalstvo nasploh in si nakopala splošen javni protestival, toda ukrepi so načeloma šli v pravo smer in bi Slovenijo pripeljali iz krize. Predvsem pa so nas zaenkrat obvarovali pred grškim scenarijem.

Janšev odstop in menjava z drugim politikom SDS na čelu vlade nista verjetna (pač pa zaupnica oziroma razrešitev vlade v parlamentu), tehnična vlada prav tako ne. Le kakšen bi lahko bil najmanjši skupni imenovalec med SD, PS, DL, SLS in Desus?! Predčasne volitve po izglasovani nezaupnici sedanji vladi so tako najbolj verjeten scenarij. Slovenijo, ki ji je po sprejemu pokojninske reforme in po odločitvi ustavnega sodišča, uspelo za delček sekunde izginiti iz radarjev finančnih trgov, tako spet čakajo mučni meseci negotovosti, rastočega nezaupanja finančnih trgov in oteženih pogojev refinanciranja. Po predčasnih volitvah, na katerih utegne večino za oblikovanje vlade dobiti levica, pa Slovenijo čaka pravi pekel. Leva vlada bo seveda najprej zaustavila ali razvodenela vse reforme, vključno s sanacijo bank, nakar bo čez pol leta ugotovila, da brez njih ne more. Toda takrat bo že prepozno. Medtem bo proračun postal nelikviden, cena refinanciranja treh milijard evrov in še ene milijarde nove zadolžitve za financiranje tekočega proračunskega primanjkljaja pa prohibitivno visoka. Previsoka, da bi jo zmogli sami plačati.

S predčasnimi volitvami in z zmago leve politične opcije Slovenijo do konca letošnjega leta najverjetneje “čaka Grčija”, prošnja za finančno pomoč. Če je možno, bi raje videl, da “gre ta kelih mimo nas”, saj bo najbolj prizadel prav najšibkejše. Tiste, ki že danes s socialno pomočjo ne morejo sestaviti meseca. Hkrati pa se bo okrevanje gospodarstva zamaknilo še za dve ali tri leta. Ne vem, če si kdo izmed tistih, ki bodo ta teden triumfirali, predstavlja, kaj bo “pridobil” s to “zmago”. Grdo bo, zelo grdo.

Najmanj slaba rešitev v nastali situaciji bi  bila, da sedanja vladna koalicija deluje naprej še eno leto, vendar z novim predsednikom vlade iz vrst SDS. V tem času bi vlada izvedla načrtovane reforme in stabilizirala gospodarstvo ter pripravila temelje za gospodarsko okrevanje v 2014. Toda ta scenarij je zelo malo verjeten, kajti Janši osebni prestiž najbrž pomeni več od usode države.

10 responses

  1. Duševno moteni so nagnjeni k samouničenju, vsi ostali se krčevito oklepajo življenja. To kar izvaja Janez Janša (ali kateri drug politik) je povsem pričakovano. Sedanjo vladno krizo poganja samoohranitveni nagon gospoda Janeza Janše. Samo predčasne volitve oziroma kot vodja opozicije, ga ohranita politično živega, ker bo le tako ohranil oblast v lastni stranki. In še naprej ostal eden in edini ‘ljubljeni vodja’. Vsi drugi scenariji bržkone pomenijo njegov politični konec. Do naslednjih rednih volitev so še tri leta, in kot ne-mandatar bo tonil v pozabo. Tudi lastne koalicije ne bo mogel brezkompromisno napadati, in jih spodkopavati. Se pravi, da drugega mandatarja sam ne bo predlagal. Pravo vprašanje se torej glasi. Ali bodo koalicijski poslanci iz samoohranitvenega nagona izglasovali novega mandatarja? Za vključitev nagona imajo dva precej dobra razloga. 3000 EUR krat 3 leta znese dobrih 100.000 evrov. Pa še v globoki recesiji smo, kjer pomeni poslanski stolček precejšnje udobje. Poslanci (vsi ne bodo ponovno izvoljeni) se bodo morali odločiti, ali bodo žrtvovali lasten obstoj v imenu igre velikih ali ne. Potreben bo pogum, kjer bo treba nekoga pontunkati. Ja, politika je poker, in samo nekateri ga obvladajo. Gospod Janez Janša je že dal ‘ALL IN’, sedaj čakamo še na odziv drugih kandidatov! Kdo bo končal hazadriranje?

  2. Ne levi ne desni ne bi s,eli vec vladati. Dosmrtna prepoved vseh javnih funkcij vsem, ki so soustvarjali to brezno, gospodarsko in eticno. Levica je dejansko pokazala, da nima pojma o vladanju, desnica pa,prav tako ne, do zadnjih ukrepov, ko smo ze tonili v blatu in se ti ukrepi, kot pravis,
    zadavli do konca nekatere in zgolj nekatere, drugi so veselo razpolagali z vsem.
    Tvoj prispevek je logicen, gospodarsko naravnan, vidi izhod iz krize, a je eticno sporen, saj s taksno drzo ne moremo odstraniti v krizi tistih, ki so jo ustvarili, ceprav jo zdaj skusajo resiti. Sploh pa ohranjati gospodarske tajkune in eticno,do konca sporne ljudi na oblasti, pa cetudi se za eno leto, da pridemo iz krize. SDS bo tezko z jjem v ozadju dala mandatarja…in s tem vsaj na videz ocistila politicno ozracje. Vse stranke so fasada tistega, kar jim pise na programih in njihovih manifestih, kjer ljudje v njih nimajo eticne drze in postenosti. Vsaka brani svojega prezidenta, pa naj je se tako moralno gnil. Le zakaj? Zaradi privilegijev in oblasti biti ob koritu.

  3. @ Dragica,

    Če bi v tem trenutku začeli z “etičnim čiščenjem”, ne vem ali bi lahko našteli brezmadežne osebe na prste ene roke. Seveda se popolnoma strinjam glede nujnega odstopa JJ, bolj kot ZJ. Ne zato, ker je JJ bolj izpostavljen korupcijskim tveganjem, ampak zato, ker on kot predsednik vlade določa moralne standarde (vsaj tako naj bi bilo). Če si on lahko privošči, zakaj si ne bi ZJ in vsi mi?

    Reforme so zelo pomembne za naš razvoj, ampak so mi bolj pomembna visoka etična načela. Dolgoročno ima večji učinek.

    Vendar, to bi vsi funkcionarji morali storiti. In, če smo že pri tem – je etično, da je predsednik protikorupcijske komisije nekdo, ki obravnava kliente svoje soproge? Kakšno je korupcijsko tveganje? Kakšna je možnost opustitve dolžnega ravnanja, da bi lahko potem razvpita odvetnica pridobila premoženjsko korist? Aja, v družini Klemenčič se ne pogovarjajo o službenih zadevah. Tudi tega ne kupim. Če nekdo hoče pometati pred drugimi vrati, naj pomete tudi pred svojimi. G. Klemenčič bi moral odstopiti ali pa bi se mogla njegova soproga odpovedati poslom s konkretnim klientom (JJ) ter vsemi klienti, ki jih po zakonu obravnava KPK.

    Nekdo bi moral preveriti ali so tudi nadzorniki izpostavljeni korupcijskim tveganjem. Šele takrat lahko govorimo o sistemskem vzpostavljanju etičnih vrednot.

  4. Lepo si tole zložil… Priznam pa, da se obešenjaško naslajam nad forumskim veseljačenjem rojakov nad prihodom trojke kot, da je to nekakšna inštruktorska unprofor varianta, ki nas bo zaštila pred lastno neumnostjo/nesposobnostjo in na šnelkurzu naučila demokracije. Vsak dan poslušamo o razgradnji socialne države, ki jo bo seveda Trio fantasticus s sekiro razsekal na koščke, vse z ekskluzivno idejo, da pridejo do svojega denarja. Očitno je to res faza odraščanja, tudi sarajevčani so peli “druže tito mi ti se kunemo” medtem, ko so iz next door hotela po njih padali metki…

    Zgodba o KPK je sitna. Kdorkoli se vtakne v njihove odločitve po difoltu izpade nedemokrat, balkanac, nasprotnik pravne države, etc…in vsaka pripomba o naravnost norem sistemskem okviru, ki ji omogoča status spečega agenta izpade kot vrhunsko slab izgovor. Skratka, kdor si jo je izmislil, si jo je dobro izmislil…v kolikor koristi njegovi lastni riti. Je pa težava v tem, da bo zraven rit pekla še dva milijona ljudi…

    After-KPK matematika je zabavna, manj zabaven pa bo njen rezultat. Belgijski scenarij je daleč od nemogočega…ob obolelih ledvicah Igorja Lukšiča, najbrž tokrat…

    Z besedami Zorana Thalerja….God bless you!

  5. Spoštovani g.Damijan! Kje bi lahko prebral vaše konkretne predloge za oživitev gospodarstva in posledično izhod iz krize? V mislih imam predvsem konkretno študijo.
    V naprej hvala in lep pozdrav,
    Tomaž

  6. Tomaž,
    Uf tega se je nabralo kar nekaj v zadnjih letih. Navajam jih le nekaj:
    https://damijan.org/2008/12/06/nehajte-pozirati-zdaj-je-cas-za-akcijo/
    https://damijan.org/2009/02/06/resevanje-krize-po-skandinavsko-slaba-banka-in-trg-dela/
    https://damijan.org/2010/02/27/izhod-iz-krize-pet-preprostih-in-ucinkovitih-ukrepov/
    https://damijan.org/2010/02/18/kako-sanirati-zombijevske-banke/
    https://damijan.org/2012/08/08/slovenski-new-deal/

    Mnogo teh idej ukrepov je bilo sprejetih v programe strank in vlade (SDS je praktično prepisala ukrepe, ki sem (smo) jih predlagali), mnoge sicer z velikim zamikom, mnogi, nekaterih pa ne.

    Ne vem sicer, kaj misliš glede študij. Študijo lahko denimo narediš, da oceniš učinek enega ukrepa (denimo dviga ali zmanjšanja nekega davka) na ključne parametre (BDP, inflacija), to pa narediš s simulacijo z nekim modelom, denimo z makro ekonometričnim modelom, mikro simulacijskim fiskalnim modelom ali s sedaj popularnim DSGE modelom. Ampak to pomeni, da imaš potem za vsak ukrep ali skupino sorodnih ukrepov posebno študijo. Za Slovenijo je kar nekaj takih parcialnih stvari narejeno. Ne moreš pa vsega naenkrat narediti.

    Kot primer študij lahko denimo pogledaš:
    – uvedba socialne kapice (IER):www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2011/zdravstvena/Ocena_posledic_uvedbe_zgornje_meje_za_osnovo_prispevkom_za_soc_varnost.pdf,

    – vpliv stimulativnih ukrepov v ZDA: http://www.illinoisworknet.com/NR/rdonlyres/6A8FF039-BEA1-47DC-A509-A781D1215B65/0/2BidenReportARRAJobImpact.pdf

    • Pozdravljeni! Hvala za izčrpne informacije. Bom potreboval nekaj časa, da vse skupaj prebavim. V mislih imam konkretne razvojne strategije za kreiranje novih delovnih mest (zelo konkretne) in podobno. Mogoče tudi strategija razvoja za privabljanje tujega kapitala, ki pa bi bil usmerjen v trajnostni razvoj in NE izkoriščanje. Eden izmed zanimivih intervjujev v zadnjem času in tudi ljudi je prav gotovo Frank Giustra. Prav tako pa me zanimajo davki. Kajti menim, da je eden izmed bistvenih nalog države, da jih zna na pravem mestu vzeti in nato denar pravilno razporediti. Tu je kar nekaj opcij. Recimo “zeleni davek” ali “humanistični davek” itd., ki ga bomo morali prej ali slej uvesti.

      Še enkrat hvala in lep dan,
      Tomaž

  7. Pozdravljeni! Nikakor se ne morem otresti občutka, da morda živite preveč v TEORIJI, kar vam zamegli percepcijo realnosti. V razmislek vam podarjam misel nekoga, ki je za časa svojega življenja dobro vedel kaj se dogaja in na katerem danes sloni sodobna družba. Nikola Tesla :”Teorija je kot berač, oblečen v škrlatno barvo, ki ga imajo nevedni ljudje za kralja …, njeni tolmači so odlični ljudje, vendar so metafiziki in ne znanstveniki …« Pa brez zamere g. Damijan! Lep pozdrav, Tomaž.

%d bloggers like this: