Hans-Werner Sinn: Misijonar med ekonomisti

Hans-Werner Sinn, direktor münchenskega Ifo inštituta, je v zadnjih letih žel pozornost z nasprotovanjem reševanju šibkejših držav z evrom. Svojega križarskega pohoda proti reševanju evrske krize s skupnim mehanizmom ESM, evro obveznicami ali delitvijo dolgov z bančno unijo, se je Sinn lotil temeljito, ter z verbalnim ognjem in mečem. S komentarji in intervjuji nastopa v vseh medijih in ne izpusti nobene priložnosti, da izrazi svoje nasprotovanje panevropski delitvi dolgov. Nazadnje z ognjevitim predavanjem na zasedanju nemškega ustavnega sodišča prejšnji četrtek v Karlsruheu, le nekaj dni pred tem pa s protestnim apelom proti nameravanemu oblikovanju bančne unije, objavljenim v Frankfurter Allgemeiner Zeitung, ki ga je ob prvopodpisanemu Sinnu podpisalo še 172 akademskih ekonomistov iz nemško govorečih držav. Nadaljujte z branjem→

Igor Masten o slabi banki in zombijevskem bančnem sistemu

Problem slabih posojil je akuten v domačih bankah, saj ta za razliko od tujih niso mogla prenesti lepega dela tveganj na svoje matere v tujino. Šest milijard evrov je  spodnja meja slabih posojil in polovica tega je v NLB. Je pa NLB oblikovala več kot polovico rezervacij za slaba posojila in zato je problem drugje lahko tudi hujši. Zanimivo vprašanje je, zakaj nas šele zdaj, leta 2012, ta številka tako šokira. Nadaljujte z branjem→

Peter Ješovnik je najboljša izbira za AUKN. Bravo!

Če sem prejšnji teden napisal, da je “Dagmar Komar prišla kot gnila češnja na vrh neužitne pokvečene torte” (i.e. AUKN), potem lahko danes napišem, da je imenovanje Petra Ješovnika za člana uprave AUKN (namesto krivdno razrešenega Marka Goloba), ob tem da Dagmar Komar “v odhodu” še vedno ostaja predsednica uprave, enako kot če bi na gnilo češnjo na vrhu pokvečene torte položili še velikansko gnilo bučo. Bravo! Ta kadrovska poteza vlade še dodatno dokazuje, da Janševa vlada skrbno neguje komunistično kontinuiteto v imenovanjih nesposobnih kadrov na najbolj odgovorna mesta. Nadaljujte z branjem→

Razkol med nemškimi ekonomisti glede podpore reševanju evra

Nemški ekonomisti, ki delujejo kot svetovalci nemške vlade ali nemške in evropske centralne banke (ECB), so se v zadnjih letih izkazali kot jastrebi znotraj inštitucij. Nasprotovali so vsaki potezi njihovih inštitucij, ki bi utegnila biti v nasprotju s formalizirano vlogo ECB kot izdajalke skupnega evropskega denarja, čuvaja nizke inflacije in institucije, ki zagotavlja zadovoljivo likvidnost bančnemu sistemu. Čemurkoli, kar ECB je (ali bi lahko) naredila izven tega mandata, so nemški ekonomski jastrebi ostro nasprotovali. Tudi za ceno odstopa. Toda pri teh jastrebih je šlo za bolj ali manj neznane ekonomiste iz tretje ali četrte kakovostne lige, ki se niso mogli postavljati z akademskim ugledom, zasluženim z izkazanim mednarodnim akademskim angažmajem. Zdaj pa se je “bitka za evro” preselila tudi med akademske ekonomiste. In med njimi naredila velik razkol. Nadaljujte z branjem→

AUKN me ima rada, nekaj je hudo narobe

Idejno in konceptualno sem sodeloval pri oblikovanju AUKN. Namen je bil umakniti incestuozni vpliv države na poslovanje podjetij, ki imajo to nesrečo, da so v državni lasti ter doseči njihovo večjo učinkovitost. Takšne so bile tudi zahteve OECD. Da bi to dosegli, bi morala AUKN postati od politike popolnoma avtonomna inštitucija, podobno kot Banka Slovenije. Njenega direktorja, ki bi bil uveljavljen menedžer z ustreznimi izkušnjami, pa bi moral imenovati Državni zbor na podlagi predloga predsednika države. Ko so moj tovrsten predlog še tretjič vrgli iz osnutka zakona in namesto “predsednika države” in “Državnega zbora” kot predlagatelja in imenovatelja še tretjič vstavili besedico “vlada”, sem vedel, da bo to velik fiasko. Nadaljujte z branjem→

Slovenski državni holding – legalizirana nacionalizacija nacionalnega interesa

Igor Masten

Ime Slovenski državni holding – SDH je te dni tisto, kar drži ljudi v napetosti skoraj tako, kot bi naša nogometna reprezentanca igrala v finalu svetovnega prvenstva. O SDH je znano malo, saj naj bi konkretnejše obrise finančni minister predstavil po tem, ko bo ta članek šel že v tisk. Zato je prav zanimivo v medijih spremljati komentarje, ki so osnovani na poročanju medijev, potem mediji povzemajo komentarje, in tako naprej. Tako smo v lepem krogu (zelo verjetnega) množenja netočnosti. Zato se bom omejil na komentar dveh načel, ki bosta po mojem mnenju ključni za uspešno delovanje holdinga, in za kateri tudi ob podrobni predstavitvi zasnove SDH ne bomo vedeli ali bosta spoštovani. * Nadaljujte z branjem→

Koliko nas stanejo izjave Janeza Janše?

Nedavne izjave predsednika vlade Janeza Janše, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati pomoč EU, če se bodo negativni trendi nadaljevali, so razburkali tako evropsko politično sceno kot tudi mednarodne finančne trge. Janez Janša je moral kasneje svoje izjave “relativizirati”, češ da so bile namenjene komunikaciji z opozicijo. Finančni minister Janez Šušteršič pa se je zaradi te izjave zagovarjal na sestanku evroskupine in izjave predsednika vlade označil kot “nespretno” in “preveč iskreno” komunikacijo, ki naj bi prispevala k špekulacijam na finančnih trgih. Nadaljujte z branjem→

Katastrofalno upravljanje države

Sedanja vlada je kmalu po nastopu mandata naročila pregled izvajanja strateških projektov ter uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 1995-2013. Posnetek stanja (dosegljiv na tem naslovu) kaže na katastrofalno upravljanje države v prejšnjem mandatu. Kot pravi moj kolega iz gospodarstva: “Vsak podjetnik, ki bi posloval s takimi rezultati bi že zdavnaj propadel. Pri nas pa ni niti govora o kakšnih sankcijah za odgovorne.” Nadaljujte z branjem→