Relativnost slovenskega javnega dolga in obveznosti do tujine

Bine Kordež

V zadnjem času ne mine dan, da ne bi spremljali opozoril ter črnih napovedi o stanju naših javnih financ zaradi prezadolženosti države. Kljub temu, da je državni ali javni dolg še precej pod povprečjem držav Evropske Unije, je zaskrbljujoča predvsem njegova hitra rast. V zadnjih treh letih se je namreč več kot podvojil, od 8,2 milijarde evrov ob koncu leta 2008 na blizu 17,0 milijard konec lanskega leta. K nervozi finančnih trgov in posledično dvigovanju obrestnih mer in dilemah o zmožnosti vračila dolga dodatno prispeva majhnost in občutljivost države, v precejšnji meri pa tudi neusklajenost znotraj države, nezmožnost sprejetja kakih resnih sprememb in seveda vseh negativnih signalov, ki jih redno pošiljamo tujini. Toda objektivno gledano  je realno “breme” slovenskih obveznosti do tujine povsem obvladljivo, kar relativizira nervozo finančnih trgov in psihozo, ki smo ji priča. Nadaljujte z branjem

Prosti pad Slovenije se nadaljuje

Danes objavljena Jesenska napoved Umarja kaže, da se bo BDP letos skrčil za 2%, naslednje leto pa še za dodatnih 1.4%. Te ocene Umarja so se sicer glede na Pomladansko napoved nekoliko prilagodile dejanskim gospodarskim gibanjem, vendar pa so Umarjeve napovedi še vedno zelo optimistične. Glede na zadnje objavljene indikatorje SURS, ki kažejo upadanje gospodarske aktivnosti (BDP) v prvi polovici leta za 3.2% ter glede na trendno slabšanje domačega trošenja, bo padec gospodarske rasti letos precej večji (okrog 3%), naslednje leto pa verjetno okrog 2%. Vlada bi pri načrtovanju proračunov za leti 2013 in 2014 dejansko morala uporabiti bolj konzervativne napovedi od Umarjevih ali pa oblikovati ustrezno velike proračunske rezerve. Nadaljujte z branjem

Matchbox twenty – Don’t let me down

Matchbox twenty sem precej poslušal dobrih deset let nazaj. Igrali so tak prijeten alter pop-rock. Albuma Yourself Or Someone Like You (1996) in Mad Season (2000) sta bila prava osvežitev. No, potem pa je pevec Rob Thomas zaslovel s sodelovanjem s Santano v pesmi Smooth in dobil željo po solo karieri, ki pa je, kar se mene tiče, izpadla katastrofalno slabo (“just another Justin Timberlake”). Zdaj so se Matchbox twenty vrnili z novim albumom North (2012). Nadaljujte z branjem

Simulator za fiskalno pravilo

To je preprost simulator fiskalnega pravila, pripravljen v excelu in oblikovan na podlagi vladnega gradiva za zakon o fiskalnem pravilu, s katerim je mogoče replicirati vladne ocene glede javnofinančnih gibanj  in ki omogoča, da lahko vsakdo preveri, kako deluje fiskalno pravilo ob različnih napovedih gospodarske rasti. Nadaljujte z branjem

Fiskalno pravilo za telebane

Zadnje tedne sem imel to nesrečo, ali pa privilegij, da sem imel zelo intenzivne in poglobljene debate o fiskalnem pravilu z nekaterimi predstavniki opozicije, ki so se počutili užaljene, ker sem njihovo nasprotovanje zapisu fiskalnega pravila v ustavo poimenoval talibansko, za državo škodljivo početje. Iz teh dolgotrajnih debat se je izkristaliziralo dvoje. Prvič, da opozicijski poslanci dejansko sploh ne razumejo, za kaj gre, in da ne ločijo med fiskalnim pravilom, fiskalnim paktom EU ter simulacijami javnofinančnih gibanj naše vlade. In drugič, da je gradivo (ustavne spremembe, zakonski predlog in obrazložitev zakona) vlada precej slabo pripravila. * Nadaljujte z branjem

So what!, če je Pahorjeva vlada “podcenila bančne probleme”

Borut Pahor je simpatičen fant. Zelo lepo govori in ima lepe manire. Težko mu očitaš, da je razdiralen, da ni povezovalen ali da je aroganten v svojih nastopih. Toda ljudi je treba ocenjevati po tem, kaj delajo in ne po tem, kaj govorijo ali kako izgledajo. V tej luči je treba gledati tudi zadnjega v seriji (pred)kampanjskih nastopov Boruta Pahorja, kjer se je posul s pepelom in skesano povedal, da je njegova “vlada je podcenila bančne probleme“. Nadaljujte z branjem

Why Nations Fail: Ideologija in razvoj

Zadnjič sem se v postu Zakaj bo Slovenija bankrotirala? navezal na eno izmed argumentacij Darona Acemogluja in Jamesa Robinsona v čudoviti knjigi “Why Nations Fail“. Acemoglu in Robinson dinamiko razvoja držav razlagata z institucijami, ki so lahko inkluzivne ali ekstraktivne, spodbujajo ali zavirajo razvoj. Pri tem korenine ekstraktivnih institucij razlagata z (ne)uspešnostjo kolonialnih strategij. Ker mnogi knjige zelo verjetno ne boste kupili (kar je sicer škoda), lahko na spletni strani knjige spremljate nekaj diskusij obeh avtorjev o posameznih determinantah divergentnega razvoja držav. Da vas spodbudim k branju in razmišljanju, bom v prihodnje dal nekaj povezav na meni zanimivejše teme. Denimo, ali lahko ideologija vpliva na gospodarski razvoj? Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: