Simulator za fiskalno pravilo

To je preprost simulator fiskalnega pravila, pripravljen v excelu in oblikovan na podlagi vladnega gradiva za zakon o fiskalnem pravilu, s katerim je mogoče replicirati vladne ocene glede javnofinančnih gibanj  in ki omogoča, da lahko vsakdo preveri, kako deluje fiskalno pravilo ob različnih napovedih gospodarske rasti. Nadaljujte z branjem

Fiskalno pravilo za telebane

Zadnje tedne sem imel to nesrečo, ali pa privilegij, da sem imel zelo intenzivne in poglobljene debate o fiskalnem pravilu z nekaterimi predstavniki opozicije, ki so se počutili užaljene, ker sem njihovo nasprotovanje zapisu fiskalnega pravila v ustavo poimenoval talibansko, za državo škodljivo početje. Iz teh dolgotrajnih debat se je izkristaliziralo dvoje. Prvič, da opozicijski poslanci dejansko sploh ne razumejo, za kaj gre, in da ne ločijo med fiskalnim pravilom, fiskalnim paktom EU ter simulacijami javnofinančnih gibanj naše vlade. In drugič, da je gradivo (ustavne spremembe, zakonski predlog in obrazložitev zakona) vlada precej slabo pripravila. * Nadaljujte z branjem

So what!, če je Pahorjeva vlada “podcenila bančne probleme”

Borut Pahor je simpatičen fant. Zelo lepo govori in ima lepe manire. Težko mu očitaš, da je razdiralen, da ni povezovalen ali da je aroganten v svojih nastopih. Toda ljudi je treba ocenjevati po tem, kaj delajo in ne po tem, kaj govorijo ali kako izgledajo. V tej luči je treba gledati tudi zadnjega v seriji (pred)kampanjskih nastopov Boruta Pahorja, kjer se je posul s pepelom in skesano povedal, da je njegova “vlada je podcenila bančne probleme“. Nadaljujte z branjem

Why Nations Fail: Ideologija in razvoj

Zadnjič sem se v postu Zakaj bo Slovenija bankrotirala? navezal na eno izmed argumentacij Darona Acemogluja in Jamesa Robinsona v čudoviti knjigi “Why Nations Fail“. Acemoglu in Robinson dinamiko razvoja držav razlagata z institucijami, ki so lahko inkluzivne ali ekstraktivne, spodbujajo ali zavirajo razvoj. Pri tem korenine ekstraktivnih institucij razlagata z (ne)uspešnostjo kolonialnih strategij. Ker mnogi knjige zelo verjetno ne boste kupili (kar je sicer škoda), lahko na spletni strani knjige spremljate nekaj diskusij obeh avtorjev o posameznih determinantah divergentnega razvoja držav. Da vas spodbudim k branju in razmišljanju, bom v prihodnje dal nekaj povezav na meni zanimivejše teme. Denimo, ali lahko ideologija vpliva na gospodarski razvoj? Nadaljujte z branjem

Woody Allen z nevrotičnostjo iz Rima ali tako nekako

Woody Allen simbolizira to, česar ne maram v Ameriki oziroma česar ne maram nasploh. Ta urbani, mondeni, nevrotični a-la-freudovski kvazi-intelektualizem. Težko se odločim, kaj mi je bolj odvratno od obojega – woodyallenovska kvazi-intelektualistična urbana nevrotičnost ali sex-and-the-city puhloglava wannabe-mondena kvazi-nevrotičnost. New Yorka. Ali Ljubljane v miniaturni različici. Kot da bi bil 24 ur intravenozno priključen na Pop-teve. Evtanazijo, prosim! Ne eni ne drugi ne bi mogli pri meni – kot bi rekel Đole Balašević – okititi jelke. Toda Woodyju Allenu bi morda vsaj dal malce šanse. Zdi se, da je Evropa v zadnjih letih njegovim filmom dala, ehm, nekaj skorajda podobnega duši. Nadaljujte z branjem

New York Times o Sloveniji kot padlem angelu

Ko enkrat prideš na radar svetovnih medijev s slabimi novicami, se tega slovesa težko znebiš. In težko se izogneš negativnim eksternalijam. Tudi New York Times, ki je sicer Slovenijo omenjal le v zvezi s športom (denimo ko je Slovenija igrala proti ZDA v nogometu in košarki), danes poroča o njej kot o padlem angelu ter bankrotu modela “slovenskega gradualizma”. Nadaljujte z branjem

Naslednji koraki za EU

Zadnjih deset dni je bilo zelo dobrih za EU, najboljših v zadnjih dveh letih. Formalna odločitev ECB, da bo delovala kot “posojilodajalec v skrajni sili” ne glede na ceno, odločitev nemških ustavnih sodnikov o skladnosti mehanizma ESM z nemško ustavo ter razgrnitev načrta o skupnem nadzoru EU bank s strani Evropske komisije, je prineslo olajšanje in se takoj odrazilo na znižanju zahtevanih donosov državnih in korporativnih obveznic ter v rasti tečaja evra proti dolarju in švicarskemu franku. Olajšanje je tu, toda zdaj so potrebni naslednji koraki za stabilizacijo Evropske monetarne unije. Nadaljujte z branjem

Varčevati ali trošiti?

To je verjetno najpomembnejša makroekonomska dilema trenutno v Evropi. Uradna nemška ekonomska filozofija, temelječa na ortodoksni logiki strogega posta, zagovarja, da se morajo države najprej razdolžiti. Torej morajo najprej varčevati, uravnotežiti javne finance in ustvariti bolj zdrave temelje za rast. Toda v času, ko so tako gospodinjstva kot podjetja prezadolžena in so se instinktivno zakrčila ter zmanjšala trošenje, dodatno varčevanje države negativni povpraševalni šok samo še poglablja. Posledica je še bolj globoka recesija. * Nadaljujte z branjem

Postaja EU transferna unija?

Včerajšnja odločitev nemškega ustavnega sodišča, da evropski reševalni sklad ESM ni v nasprotju z ustavo, je prinesla veliko olajšanje med voditelji EU držav. Hkrati pa je ta odločitev odprla tudi pot naprej v smeri preobrazbe EU v transferno unijo. Bistvo koncepta transferne unije, na katerem temelji tudi nacionalna država s številnimi regijami, je v tem, da države (regije), ki so bolj uspešne – to pa so tudi zato, ker imajo koristi od enotnega trga – s transferji pomagajo bolj šibkim državam (regijam). To spoznanje pa je, zdi se, v Nemčiji sprožilo svojevrsten psihološki šok. Nadaljujte z branjem

Učinek reform in vrednost nasvetov iz tujine

Bine Kordež

Spremljanje razprav in komentarjev sprejemanja strukturnih reform kaže, da obstaja precejšnja verjetnost, da bodo tokrat potrjene. Tako pokojninska kot tudi reforma trga delovne sile seveda ne moreta biti kaj pomembneje drugačna kot predlogi, ki so bili zavrnjeni lansko leto, a vseeno se vsi akterji zavedajo, da so trenutne razmere preveč resne, da bi sprejem ponovno zavrnili. Za dosego cilja bo pač koalicija predlagala nekoliko bolj omiljene rešitve kot so bile prve zamisli, opozicija požrla cmok, da ne more blokirati predlogov samo zato, da pokažejo enako moč kot lanska opozicija. Svoje odgovornosti in nujnosti vsaj določenih sprememb pa se zavedajo tudi sindikati. Glede na nastope in izjave nekaterih tujih politikov v zadnjem času, bi bile takšne poteze v tujini vsekakor sprejete dokaj pozitivno in mogoče prispevale nekoliko k umiritvi nervoze finančnih trgov. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: