Kako učinkovita bo letos vlada pri znižanju deficita?

V medijih smo lahko prebrali izjavo finančnega ministra o predvidenem zmanjšanju javno-finančnega primanjkljaja od lanskih 6,4 % BDP na predvidoma 3,5 % BDP  v letošnjem letu. Ta skoraj prepolovitev primanjkljaja je vsekakor pozitivna izjava v razmerah, ko nekateri politiki kar tekmujejo, kdo bo (zaradi domačih interesov) razmere prikazal v čim bolj negativni luči. Ker tujina pogosto dokaj nekritično povzema naše ocene, bo mogoče prisluhnila tudi tem obetavnim napovedim – čeprav so v precejšnji meri zavajajoče in ne odražajo dejanskih sprememb v javnih financah. Je pač tako, da se vsi najraje zanašajo na kake izjave ali posamezno številko izven konteksta. Analiza številk pač zahteva precej več napora in tudi znanja. Nadaljujte z branjem

So kakšne alternative akciji ECB?

Po tem, ko je Guverner ECB, Mario Draghi, prejšnji teden uresničil svoje namere glede ponovnega zagona programa pogojevanega odkupa državnih obveznic članic evro območja v težavah, so se predvsem v nemškem tisku pojavila številna negodovanja tej potezi. Glavna očitka sta, prvič, da je ECB s tem prekoračila svoj mandat, in drugič, da se je ECB s tem izognila demokratičnemu nadzoru. Ne glede na to javno negodovanje pa večina nemških politikov tiho podpira potezo ECB. Če ECB ne bi intrevenirala na ta način, bi namreč morala ukrepati nemška vlada in še povečati finančno malho mehanizma ESM, za kar pa bi težko dobila podporo v Bundestagu. Nadaljujte z branjem

What went wrong in Slovenia?

The decline could hardly be more dramatic. From 7 % economic growth in 2007 to a 7.8 % decline in 2009. From 22 % public debt as a percentage of GDP in 2007 to 52% of GDP in 2012. In only a few years Slovenia made a “progress” from the best pupil in the class to a country on the verge of bankruptcy. What went wrong?

English version of my OpEd piece in Die Presse. * Nadaljujte z branjem

Rast cen hrane in izvirni greh

Igor Masten

Pretekli teden so se nam ponovno začele dogajati napovedane podražitve hrane po občutnejših stopnjah. Med vzroki podražitev so spet v ospredju občutne podražitve osnovnih surovin, od žit dalje, ki lahko hitro vplivajo na stroške proizvodnje različnih vrst hrane. Spomin na podobne podražitve v letu 2007 je še močno živ in močno vpliva na reakcijo javnosti tudi danes. Čeprav tega ne bo spremljal splošen izbruh inflacije kot leta 2007, so za mnogo ljudi, današnje podražitve še bolj problematične, saj do njih prihaja v času, ko je slovenski BDP zaradi dveh recesij nižji, brezposelnih pa ima Slovenija tudi več kot dvakrat več v primerjavi z letom 2007. *

Nadaljujte z branjem

Druga sanacija bank. Toda tokrat bo dražja

Pred Slovenijo je že druga splošna sanacija bank v dveh desetletjih. To načeloma ni nič posebnega, saj je večina držav po večjih finančnih krizah vsakih nekaj desetletij primorana v sanacijo bank. ZDA so denimo predzadnjo sanacijo izvedle v 1980. letih, Španija in Skandinavske države pa v 1990. letih. Poglejmo, kaj imata obe sanaciji skupnega,  v čem je tveganje te večje in zakaj bo dražja od prve sanacije. * Nadaljujte z branjem

Šušteršič je še drugič reševal kožo Janeza Janše, vendar najbrž ne bo zadostovalo

Predsednik vlade Janez Janša se je v manj kot dveh mesecih dvakrat zapletel v neprijetne situacije, ko je v javnosti nespametno razkrival občutljive informacije o stanju države in s tem vznemiril partnerje v EU, tuje medije in mednarodne finančne trge. V začetku julija je Janša izjavil, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati pomoč EU, če se bodo negativni trendi nadaljevali. Janša je moral kasneje svoje izjave “relativizirati”, češ da so bile namenjene komunikaciji z opozicijo. Finančni minister Janez Šušteršič pa se je zaradi te izjave zagovarjal na sestanku evroskupine in izjave predsednika vlade označil kot “nespretno” in “preveč iskreno” komunikacijo, ki naj bi prispevala k špekulacijam na finančnih trgih. Nadaljujte z branjem

Update 2: Je mar Janez Janša neprišteven?

Številni častilci “lika in dela” aktualnega predsednika vlade so danes, namerno, spregledali poanto mojega včerajšnjega posta o izjavah Janeza Janše. Vsled izogiba napačnim interpretacijam spodaj navajam nekaj poudarkov iz mojega včerajšnjega večernega intervjuja za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Poudarke so objavili avstrijski mediji, med njimi tudi Kurier. Nadaljujte z branjem

Update: Je mar Janez Janša neprišteven?

V prejšnjem zapisu nisem bil dovolj ažuren, ko sem rekel, da se bo “v nekaj dneh sprožil plaz špekulacij ali Slovenija res nima več za izplačilo oktobrskih plač in pokojnin in če bo že oktobra zaprosila za pomoč.” Že pred tem je avstrijski časnik Die Presse v on-line izdaji objavil članek o tem, da lahko Slovenija svoje račune poravnava samo še nekaj tednov (“Slowenien kann seine Rechnungen nur noch wenige Wochen begleichen”), sklicujoč se na intervju Janeza Janše, kjer jo to napovedal. Pri tem pa špekulirajo o tem, kaj bo z avstrijskimi naložbami v Sloveniji ter njihovimi bankami. Nadaljujte z branjem

Je mar Janez Janša neprišteven?

Predstavljajte si,  da je vaš znanec malce živel preko svojih zmožnosti in da si je nabral precejšen minus na tekočem računu pri njegovi banki. Na drugo banko gre zaprosit za gotovinski kredit, s katerim bi pokril nedovoljeno negativno stanje na tekočem računu. Vse dokumente je že uredil, le kreditni odbor še mora potrditi kredit. Nato pa si ni mogel kaj, za lokalni časnik je dal izjavo, da bo že konec meseca postal nelikviden in da mu ne uide osebni stečaj, če mu banka ne odobri tega kredita. Kaj bi rekli temu znancu? Da je popolni idiot? Da je neprišteven? No, in kaj bi rekli o predsedniku vlade Janezu Janši, ki je prejšnji petek naredil enako? Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: