Na vprašanje, kdo bi bil boljši prihodnji voditelj te države, Janez Janša ali Zoran Janković, ima “ulica”, ali če hočete ljudstvo, dva zelo hitra in seveda temu primerno površna odgovora. Prvega – “Janša! Kajti Janković je Kučanov komunist in lopov” – zelo pogosto slišim med znanci na podeželju, polni so ga tudi forumi večine medijev. Drugega – “Vsi kradejo, ampak Janković vsaj kaj naredi” – pa sem zjutraj v avtu na poti v službo slišal že tudi od mojega štirinajstletnega sina. Le nekaj minut zatem sva isti argument v domala identični varianti slišala kot večinsko mnenje v jutranji radijski anketi.* Nadaljujte z branjem
Evropa nima prave izbire, prihodnost evra je njena prihodnost
Kadar umirjeni in preudarni britanski Economist uporablja dramatične tone, je očitno, da je zadeva presneto resna. Situacija v svetovnem gospodarstvu je danes bistveno bolj resna kot leta 2008, ko je propadel Lehman Brothers. Takrat so imele vse države še razmeroma veliko manevrskega prostora za zadolževanje, da so lahko reševale nasedle banke, črpale denar v gospodarstvo in socialne transferje gospodinjstvom. Danes je večina držav na robu možnosti zadolževanja, nekatere celo na robu solventnosti (ali čez), izposojanje denarja na svetovnih finančnih trgih pa je postalo izjemno drago, zato manevrskega prostora za še en sveženj reševalnih ukrepov za domače bančne sisteme, gospodarstvo in socialne transferje skorajda ni več.* Nadaljujte z branjem
Prodati NLB za 1 evro?
Denimo, da ste odgovoren lastnik NLB in da imate v sedanji situaciji na izbiro dve opciji glede reševanja NLB: državna dokapitalizacija v višini 420 milijonov evrov (in nato še vsaj enkrat ali dvakrat toliko) ali prodaja NLB za 1 evro? Za katero opcijo bi se odločili? Ni se treba takoj izjasniti. Preberite do konca. * Nadaljujte z branjem
Se nam lahko zgodi Grčija?
Grčija je po Islandiji druga država v Evropi in prva med članicami evrskega območja, ki je v tej finančni krizi de facto bankrotirala. Islandijo so pokopale banke, okužene z ameriškimi drugorazrednimi vrednostnimi papirji. Grčijo pa na eni strani banke, na drugi strani pa ekscesno kratkoročno zadolževanje države zaradi nesorazmerno visoke javne porabe in posledična nesposobnost države, da bi sanirala banke. * Nadaljujte z branjem
Norost davčnih blagajn – Zakaj preprosto in poceni, če lahko zapleteno in drago
Ta vlada ima neverjeten talent za bedarije in za, oprostite izrazu, zajebavanje ljudi. Še posebej oziroma predvsem tistih, ki nekaj počnejo in poskušajo preživeti z delom svojih rok. Prioritete te vlade resnično spominjajo na talibanske metode. Namesto, da bi vlada reševala velike probleme ter uspešno blažila posledice finančne krize in denimo rešila finančni krč, ki ubija podjetja, se je lotila zajebavanja državljanov. Očitno je moto talibanov na oblasti, da je treba uničiti vsako zasebno dejavnost državljanov. Če ne s prepovedjo, pa s prohibitivno obdavčitvijo ali z nesorazmerno kompleksno regulacijo dejavnosti. Spomnite se samo butastega zakona o delu na črno in medsosedski pomoči. * Nadaljujte z branjem
Kolesarjenje ob Muri
Tudi letos smo del poletja v skladu s tradicijo preživeli doma pri mami na Štajerskem. Letos je bilo prvič v zadnjih letih, da nismo imeli na sporedu nobenega “projekta”. Nobenih prenavljanj, nobenih zamenjav instalacij itd. Idealen predah za običajne opravke okrog hiše in za akademsko delo. Nekako je padla odločitev, da je čas, da ženi končno pokažem kraje, kjer sem odraščal, tudi iz perspektive kolesa. Kaj pa vem, vse te kraje sem neštetokrat prekolesaril v mladosti, v zadnjih letih nekako nisem čutil posebne želje, da jih grem ponovno odkrivat s kolesom. Sploh pa doma nikoli ni časa za to razkošje. Ko pridem domov, se na hitro preoblečem in čez pet minut sem že na traktorju ali kaj šraufam. Tokrat pa nisem imel nobenih pametnih izgovorov. Nadaljujte z branjem
Kaj bi Angela Merkel lahko povedala Borutu Pahorju
Spoštovani gospod predsednik vlade,
dovolite, da vam predstavim nemško stališče glede reševanja evrske krize in glede odgovornega obnašanja držav članic evro območja. Kot lahko dnevno spremljate, se kriza evra vse bolj poglablja. Vodilne članice evro območja, vljučno z Nemčijo in Slovenijo, so naredile vse v njihovi moči, da bi krizo v posameznih šibkejših članicah omilile in članicam solidarnostno pomagale pri dolgoročnem prestrukturiranju javnih financ ter pripomogle k njihovi dolgoročni gospodarski stabilizaciji.* Nadaljujte z branjem
Če hočejo evropski voditelji rešiti svoje države, morajo najprej rešiti Grčijo
Finančna kriza v evrskem območju se letos še poglablja, namesto da bi se razreševala. Stopnja verjetnosti dolžniškega bankrota se trdovratno in zanesljivo povečuje in širi nad ostale članice. Grožnja dolžniške krize utegne postopoma dobiti razsežnosti, ki smo jih bili deležni v prvi polovici 80. let prejšnjega stoletja. Vendar s to razliko, da je takrat dolžniška kriza zajela države v razvoju, tokrat pa sega v osrčje najbolj razvitih držav na planetu. Grčija je sindrom, ki se kot rak poglablja med državami PIIGS in grozi, da bo okužil in za seboj potegnil tudi najbolj razvite, “severne” članice evrskega območja.* Nadaljujte z branjem
Kam? Naprej ali nazaj? Če hočemo naprej, moramo najprej korak nazaj.
Ob 20-letnici samostojne države Slovenije bi morali prekipevati od navdušenja in optimizma zaradi ambicij in razvojnih izzivov, ki so pred nami. Pa je, nasprotno, stanje duha precej slabo. Niti ne več klavrno, pač pa naelektreno. Slaba ekonomska situacija kot rak zajeda socialno tkivo in ker ni nobene politične vizije izhoda iz krize, to elektrizira politične razmere. Leta 1990 smo imeli pred sabo jasno izhodno strategijo – odhod iz Jugoslavije in samostojno državo. Danes takšnih političnih vizij in izhodnih strategij ni, zato je rezultat splošno nezadovoljstvo in predvsem nezadovoljstvo nad stanjem političnega vodenja države. Nezadovoljstvo, ki grozi, da bo eksplodiralo. V mini politično revolucijo.* Nadaljujte z branjem
NLB: Kako je vlada zapravila 400 milijonov in naredila za dve milijardi evrov škode
Če živiš dovolj dolgo, doživiš marsikaj. Tudi in predvsem ponavljanje zgodovine. Enkrat kot katastrofe, drugič kot farse. Sproti lahko spremljaš, kako politiki spreminjajo stališča, jih poljubno obračajo za 180 stopinj. In pri tem niti ne zardijo, ampak vsakič z isto vehemenco zagovarjajo v tistem trenutku najbolj pravoverno stališče. Tako so lahko včeraj z vsemi piarovskimi orožji zatrjevali, da je banana modre barve, danes pa z istimi orodji in enako vehemenco zatrjujejo, da je črne. Da bi si enkrat sneli politična očala in brez političnih predsodkov ogledali objekt diskusije ter dobili objektivno sliko, da je zrela banana izključno rumene barve, pa ostaja znanstvena fantastika.* Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.