Mnogi, ki so v živo spremljali »nočno sejo« evropskega sveta, so se prejšnji petek ob petih zjutraj, ko so se evropski voditelji vsepovprek trepljali po ramenih in si čestitali za veliko opravljeno delo, nejeverno vpraševali: »A to je to?« Misleč seveda na to, ali evropski voditelji z dogovorom o oblikovanju fiskalnega pakta nameravajo res rešiti sedanjo krizo ali zgolj katero izmed naslednjih.* Nadaljujte z branjem
Velika depresija 2.0 – Molimo, da nam bo huda ura prizanesla!
Gospodarski obeti so danes približno taki kot leta 1930, po enem letu od začetka največje gospodarske depresije v zgodovini. Takrat se je zdelo, da se je še mogoče izogniti hudi globalni recesiji. Mednarodna trgovina je po enem letu recesije padla za 7 odstotkov, industrijska proizvodnja je upadala, brezposelnost se je povečevala. Toda ni še bilo prav zares hudo. Industrijska proizvodnja in brezposelnost sta bili v večini držav še na znosni ravni (v ZDA je bila junija 1930 na ravni 6,3 odstotka). Zdelo se je, da se je z mednarodnim dogovorom še mogoče izogniti hudi recesiji.* Nadaljujte z branjem
Z Jankovićem po Đukanovićevi poti naprej! Ali morda Berlusconijevi?
»Posameznik je mozaik in Janković tudi. Za javnost zanimivi kamenčki tega mozaika so Janković s kupovanjem mature za svojega sina, Janković kot šef Electe, podjetja z ruskimi poslovnimi medtodami, in Janković prvi mož Mercatorja, ki zdaj to svojo osvojitev spravlja v posle z Electo. Ko zahodni časopisi opisujejo poslovni in družbeni kaos v Rusiji, uporabljajo za tak tip ljudi izraz tycoon, v prostem prevodu nekakšen roparski kapitalist.* Nadaljujte z branjem
Zakaj nikoli ne bomo enaki ali Kako (ni)sem postal socialist
Pred nekaj meseci sva s kolegom Franetom Adamom, ki ga zelo cenim, imela zanimivo akademsko debato prek elektronske pošte. Frane je pripravljal kolumno, za katero sem jaz menil, da je morda malce preveč enostranska, saj je uvajanje meritokracije pri nas zreducirala le na popravke davčnega sistema. Menil sem, da pri nas davčni sistem resda spodbuja uravnilovko, toda davčni sistem je le en delček v mehanizmu meritokracije.* Nadaljujte z branjem
Sploh imamo izbiro? – Če jo imamo, potem raje prisilna uprava Bruslja kot IMF
Ta zapis je moj odziv na povabilo uredništva Objektiva, naj se poskušam vživeti v posamezne slovenske politične stranke in odgovoriti na predvolilno anketo Objektiva. Kako bi odgovoril na izključujoče se dileme, če bi bil pripadnik leve opcije in kako, če bi pripadal desni opciji? Mene osebno seveda bolj zanima, kako bi odgovoril na te dileme, če bi bil odgovoren politik v sedanji težki gospodarski situaciji.* Nadaljujte z branjem
Neodgovorni populisti – Od Papandreuja do Janše
Zdaj že nekdanji grški premier Papandreu je pred dvema tednoma poskrbel za eno najbolj neumnih dejanj v sodobni zgodovini. Po tem, ko je njegovi državi, po vrsti neodgovornim nekdanjim grškim vladam in razvajenemu ljudstvu, EU ponudila rešitev s 50-odstotnim odpisom najetih kreditov in obljubljenimi finančnimi injekcijami v višino 130 milijard evrov v zameno za paket reformnih in varčevalnih ukrepov, je Papandreu ob prihodu domov napovedal razpis referenduma o teh ukrepih. In s tem ogrozil celotno evro območje. Vse z namenom, da bi rešil svojo lastno politično rit.* Nadaljujte z branjem
Joseph Schumpeter ali Zakaj so novice o smrti kapitalizma močno pretirane
Če ne drugega, so tedne dolge jezne demonstracije gibanja Occuppy Wall Street proti pohlepu bankirjev in naraščajočim razlikam v razdelitvi ustvarjenega dohodka, dober povod za diskusijo o prihodnosti (ali, če hočete, koncu) kapitalizma. Zame pa seveda razlog, da končno napišem nekaj refleksij o letos izdanem slovenskem prevodu knjige Lahko kapitalizem preživi? legendarnega avstrijsko-ameriškega ekonomista Josepha A. Schumpetra. Knjiga, na katere prevod v slovenščino smo morali čakati skoraj 70 let, je del Schumpetrovega opusa Kapitalizem, socializem in demokracija (1942) in eno izmed njegovih treh ključnih del.* Nadaljujte z branjem
Nevarnosti 50+ ali Zakaj je glas za Virantovo listo glas za madžarski scenarij
Po politično turbulentnem in kaotičnem obdobju v mandatu Pahorjeve vlade si vsi želimo bolj stabilnih, predvidljivih in ugodnejših razmer. Tako na političnem kot na gospodarskem področju. Ljudje vlagajo velike upe v volitve in novo vlado. Bojim se, da je to upanje precej jalovo. Kljub temu, da nas čaka verjetno stabilna in politično enotna vlada z močno večinsko podporo. Ali bolje rečeno, prav zaradi tega.* Nadaljujte z branjem
Meje rasti – Brez zasebne pobude in profitnega motiva zastane razvoj
Večina tistih, ki razmišlja o razvoju, o njem večinoma razmišlja statično. Izhaja iz sedanjega stanja odkritih (naravnih in človeških) virov ter iz sedanjega poznavanja možnosti in metod njihove uporabe. Nato pa na podlagi tega znanja sklepa v bodočnost. Paradoksalno, o prihodnosti razmišlja statično. To pa je garancija za napako. Nadaljujte z branjem
Če bi bila gospodarska rast enaka nič – Se levičarji zavedajo, kaj predlagajo?
Dobrih 15 let nazaj, bili smo na daljšem popotovanju po antični Grčiji, me je naš vodič, globok filozof v najboljšem pomenu besede, ki nas je izjemno dobro vodil skozi zgodovinsko – filozofsko – kulturno evolucijo od nekdanjih do sodobne civilizacije, presenetil s vprašanjem, ali v ekonomiji obstaja »nič«. Bil sem še čisto na začetku akademske kariere, sredi doktorskega študija. Ponoči sem sanjal izpeljave matematičnega modela zunanje trgovine, v katere sem se zaplezal čez dan. »Kako nič?«, vprašam, dodobra sproščen po tednu dni grške antike in potem, ko odpijem dolg požirek piva v siju zahajajočega sonca na krovu trajekta proti Kreti.* Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.